|
| | |
NEWSEXCHANGE SI | Še eno dejanje cenzure: EU širi mrežo za preverjanje dejstev in ustvarja zmogljivosti za »izredne razmere« ...| | | |
|
| Ponedeljek, 23. Junij, 2025 ob 13:55:17 |
  |
Hitro »preverjanje dejstev« v primeru nesreč in izrednih razmer: To je eden od ciljev, ki jih Evropska komisija domnevno želi doseči z okrepitvijo svoje večmilijonske »mreže preverjcev dejstev« (kot se cenzorji zdaj imenujejo).
Gre seveda za krepitev lastnih pripovedi in zatiranje nasprotujočih si informacij, kot smo že videli med covidom. V primeru še ene »plandemije« ali razglašene »podnebne krize« bi cenzura verjetno postala še strožja.
Kritiki, kot je Christine Anderson (ESN/AfD), to vidijo kot poskus Evropske komisije, da prevzame nadzor nad javno razpravo.
Evropska komisija je objavila poziv k oddaji predlogov za okrepitev Evropske mreže za preverjanje dejstev. V sporočilu za javnost z dne 27. maja je navedeno, da je cilj ustvariti »bolj zanesljivo in varnejše spletno okolje za evropske državljane«.
Ključni ukrepi vključujejo »sistem za zaščito preverjcev dejstev pred nadlegovanjem« in »bazo podatkov za preverjanje dejstev«.
Zmogljivosti za preverjanje dejstev bodo na voljo v primeru »izrednih razmer«.
Evropska komisija je dejala, da bi morale zmogljivosti za izredne razmere zagotoviti hitro razširjanje informacij za preverjanje dejstev, »kar je še posebej pomembno v primeru naravnih nesreč ali varnostnih incidentov«.
Poziv k oddaji predlogov je del pobude »Evropski ščit demokracije« predsednice Komisije Ursule von der Leyen (CDU) za obdobje 2024–2029.
Oddelek Evropske komisije za širitev in vzhodno sosedstvo zagotavlja skupno 5 milijonov evrov. Dodatnih 42 milijonov evrov je na voljo prek oddelka za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, navaja portal EU Funding &;;;; Tenders.
Prijave so odprte do začetka septembra 2025 ne le za akterje iz držav članic EU, temveč tudi iz držav kandidatk in držav pristopnic ter sosednjih držav, povezanih s programom Digitalna Evropa.
Među njimi so Ukrajina, Črna gora, Srbija, Albanija, Kosovo, Moldavija ter Bosna in Hercegovina.
Širitev mreže za preverjanje dejstev na države jugovzhodne Evrope, ki niso članice EU, je upravičena z dejstvom, da so te države še posebej občutljive na dezinformacije in tuje vplive.
Izdana so opozorila pred "dezinformacijskimi narativi, ki so naklonjeni Kremlju".
Obseg, v katerem se te »pripovedi« zanikajo, je mogoče videti na primer v virih financiranja bolgarske organizacije »factcheck-bg«. Poleg ameriškega zunanjega ministrstva so na seznamu za obdobje 2021–2025 tudi ameriško veleposlaništvo v Romuniji, NATO, fundacija Open Society Georgea Sorosa, Google, Meta in institucije EU.
Financirani projekti si prizadevajo razširiti mrežo za preverjanje dejstev in se boriti – tudi preventivno – proti »priljubljenim pripovedim« v jugovzhodni Evropi in protievropskim pripovedim v času pred volitvami v Evropski parlament.
Druge teme vključujejo vojno v Ukrajini in podnebno politiko. Strategije protiukrepov vključujejo ukrepe, kot je »prebunking«, katerega cilj je vnaprej ozavestiti ljudi o »dezinformacijah«.
Fundacija Konrad Adenauer, ki je blizu nemški CDU, to primerja s »cepljenjem«: »Lažne novice se še ne širijo, vendar se medijski potrošniki že zavedajo groženj.«
Študija z naslovom »Bruseljski medijski stroj«, ki jo je novinar Thomas Fazi objavil za MCC Brussels v začetku junija, ponuja nadaljnje podrobne primere.
Projekt »Preverjanje dejstev: Strategija za odpornost vzhodnoevropskih medijev« (stran 47) je opisan kot nujen odziv na rusko hibridno vojskovanje. Podpira na primer probruseljske medije na Slovaškem, Poljskem, v Ukrajini in Belorusiji.
Glede na opis projekta bi moralo preverjanje dejstev postati »trajnostna dejavnost za medije v vzhodni Evropi, tudi v smislu poslovnega modela, ki presega kratkoročno novinarsko delo«.
Trenutni razpis EU za zbiranje predlogov je vgrajen v obstoječo organizacijsko strukturo »Evropskega observatorija za digitalne medije« (EDMO) in je namenjen njeni razširitvi in poglobitvi.
Preverjanje dejstev bo potekalo v vseh jezikih EU, spodbujano pa bo sodelovanje med preverjci dejstev, akademiki in strokovnjaki za medijsko pismenost.
»Mreža za preverjanje dejstev si prizadeva spremljati prostor dezinformacij, ovrči dezinformacije in povečati odpornost medijskih strokovnjakov in državljanov na dezinformacije,« je navedeno v razpisu za zbiranje predlogov.
Financiranje bo preverjcem dejstev omogočilo tudi sodelovanje »z roko v roki« z Evropskim demokratičnim ščitom. Hkrati bo »neodvisnost preverjcev dejstev« zagotovljena s standardi za neodvisnost in preglednost, ki jih je razvila »Evropska mreža za standarde preverjanja dejstev (EFCSN)«.
Novinar Norbert Häring kritizira širitev mreže za preverjanje dejstev. Funkcija baze podatkov za preverjanje dejstev je avtoritativno določiti, kaj predstavlja dezinformacije na kontroverznih področjih.
Boji se tudi, da bi se kritika dela preverjcev dejstev in njihove bližine vladi in EU lahko preganjala kot »nadlegovanje«.
Evropska komisija je v odgovoru na vprašanje Multipolarne organizacije izjavila, da poziv ni povezan z Zakonom o digitalnih storitvah in njegovim izvajanjem. Na vprašanje, kako Evropska komisija opredeljuje »nadlegovanje« in ga razlikuje od dovoljenega nestrinjanja, ni bilo odgovorjeno.
To pomeni, da se bo vsako nestrinjanje z dejavnostmi teh cenzorjev verjetno štelo za nadlegovanje – in zato kaznivo.
Häring dvomi tudi o neodvisnosti EDMO. Potrjuje, da gre za organizacijo, ki jo je ustanovila Evropska komisija, ki jo nadzoruje in financira. Organizacija koordinira mrežo 14 observatorijev za države članice ali skupine držav članic.
Thomas Fazi tudi ugotavlja, da bližina EU medijem in organizacijam za preverjanje dejstev spodkopava njeno verodostojnost.
"Ko iste institucije, ki financirajo pobude za boj proti dezinformacijam, aktivno promovirajo lastne narative, pogosto z javno financirano propagando, nastane očiten konflikt interesov." (Stran 49)
Christine Anderson (AfD) iz parlamentarne skupine "Evropa suverenih narodov" je dejala: "S financiranjem mreže za preverjanje dejstev Evropska komisija poskuša prevzeti nadzor nad javno razpravo."
Anderson je financiranje kritizirala kot škodljivo za svobodo izražanja in širitev teh struktur v tretje države označila za jasno dejanje vmešavanja – ravno takšno vedenje, ki ga EU običajno glasno obsoja, ko prihaja od drugih.
Evropska komisija trdi, da širitev mreže za preverjanje dejstev v tretje države temelji na sporazumih s temi državami.
»Razpis za zbiranje predlogov se ne vmešava v notranje zadeve držav, temveč je namenjen podpori neodvisnim organizacijam za preverjanje dejstev,« trdi Evropska komisija.
Z besedo »neodvisne« EU seveda misli na tiste organizacije, ki so v skladu s politiko EU ...
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
|
|
| | | |
| |
| |
|
| | | |
|
|
|
|
Mediji
Ponedeljek, 23. Junij, 2025 ob 13:55:17 
248 ogledov, 
0 komentarjev
