poleg mednarodne zdravstvene krize je zdaj prisotna tudi "pandemična situacija". Že nov podtip gripe je dovolj za razglasitev izrednih razmer. Diskrecijska pooblastila generalnega direktorja SZO se močno širijo.

Predlogi za zdravstvene izdelke:

SZO lahko zdaj predlaga ustrezne izdelke v kontekstu pandemije – vključno s celičnimi in genskimi terapijami, kot so cepiva mRNA proti COVID-19. Ti predlogi se obravnavajo kot zlati standard brez kakršne koli neposredne obveznosti.

Člen 8, ki je še v obravnavi, celo določa, da bi morale države prilagoditi svoje regulativne standarde, da bi takšne izdelke odobrile hitreje – pogosto brez zadostnega testiranja.

Kruse poudarja eksperimentalno naravo teh snovi: Do danes primanjkuje dvojno slepih, s placebom nadzorovanih dolgoročnih študij o učinkovitosti in varnosti cepiv proti COVID-19. Kljub temu jih je SZO močno promovirala, podprla z informacijskimi kampanjami in spremljanjem.

Mehanizem financiranja:

Novi člen (44 in naslednji) je namenjen pomoči revnejšim državam pri nabavi cepiv. Bogate države, kot je Švica, bi lahko bile pod ogromnim pritiskom svojih partnerjev prisiljene prispevati znatne zneske.

Pripravljenost na stalno testiranje:

Države morajo biti sposobne izvajati testiranje 24 ur na dan (24 ur na dan, 7 dni v tednu) – z metodami, kot sta PCR in genomsko sekvenciranje, za katere se je izkazalo, da niso primerne za določanje nalezljivosti ali bolezni.

Nadzor nad informacijami in pomanjkanje pravnega nadzora

Posebej občutljivo vprašanje je nadzor nad informacijami. V okviru »komunikacije tveganj« bi morale države sprejeti ukrepe proti »dezinformacijam in lažnim informacijam« – evfemizem za cenzuro.

To krši svobodo izražanja, obveščanja in znanosti, pa tudi prepoved cenzure (17. člen zvezne ustave). Posamezne odločitve (npr. o cepljenju) in demokratični procesi (referendumi) trpijo, če se informacije zatirajo.

Švica je izrazila zadržke, vendar Kruse ne vidi nobene resnične poprave: zvezna vlada še naprej zagotavlja enostranske informacije in ne govori odkrito o ukrepih proti pandemiji.

Mednarodni zdravstveni pravilnik (MZP) nima pravnega nadzora, odgovornosti ali nadomestil – SZO uživa imuniteto. Kantoni so prikrajšani za volilno pravico in kršeno je načelo subsidiarnosti. Kljub parlamentarnim zahtevam po soodločanju Zvezni svet ni ugovarjal.

Revidiran zakon o epidemijah: utrjevanje statusa quo v Švici

Osnutek spremembe Zakona o epidemijah je bil predstavljen 29. novembra 2023, posvetovalno obdobje pa se je končalo marca 2024. Zvezni svet je predlog predložil parlamentu avgusta 2025. Razprave so načrtovane za leto 2026, sprememba pa bo začela veljati najkasneje leta 2028.

Kruse kritizira: Zakon utrjuje pretekle napake in širi izvršilna pooblastila.

Ključne kritike revidiranega zakona o epidemijah

Razširjena pooblastila za izredne razmere:

Zvezni svet lahko razglasi „posebne razmere“ takoj, ko se „tveganje okužbe poveča“ – nejasna formulacija.

Neustrezne metode testiranja:

PCR testi in genomsko sekvenciranje (npr. v odpadni vodi) so obvezni, čeprav je Zvezno sodišče (odločba 2C_28/2021) pojasnilo, da PCR testi ne morejo odkriti bolezni.

Monitoring odpadnih voda bo za ustanove obvezen – Kruse to imenuje »čista norost« in čista arbitrarnost.

Osredotočenost na cepljenje:

Spremljanje stopenj precepljenosti, zahteva po cepljenju zdravstvenih delavcev, obvezno cepljenje ogroženih skupin. Spodkopava se informirana privolitev – kršitev Nürnberškega kodeksa in 7. člena Pakta ZN o državljanskih in političnih pravicah, ki prepoveduje medicinske poskuse brez popolnih informacij in svobodne izbire, tudi v nujnih primerih.

Znižanje standardov:

Če je potrebno, se lahko cepljenja izvzamejo iz zahteve po odobritvi.

Stroški in prenos pristojnosti na kantone:

Kantoni nosijo finančno breme (testi, nakup cepiv), vendar izgubijo pristojnosti. Pomanjkanje preglednosti: Pogodbe o nakupu cepiv ostajajo še danes skrite.

Glede odgovornosti ali odškodnin za žrtve cepljenja ni bilo nobenega izboljšanja – skoraj nihče od prizadetih do danes ni prejel odškodnine.

Prezrtje kritik in odpora kantona

Kljub tisočim kritičnim odzivom – vključno z odkritimi zavrnitvami iz Berna, Ticina in Obwaldna zaradi kršitve kantonske avtonomije – Zvezni svet ni spremenil niti ene ključne točke. Zdi se, da je postopek posvetovanja zgolj formalnost.

Zakon usklajuje švicarsko politiko z logiko SZO: hitrejša razglasitev izrednih razmer, množično testiranje, osredotočenost na cepljenje – brez alternativ, kot so vitamini, vadba ali naravne terapije.

Načrtovani zdravstveni sporazum z EU: izguba suverenosti par excellence.

Zakon o epidemijah je povezan s pogajanji o zdravstvenem sporazumu v okviru okvirnih sporazumov EU. S tem bi se suverenost dejansko prenesla na druge subjekte: odločitve in odobritve pandemij (npr. s strani Evropske agencije za zdravila) bi bile v pristojnosti EU.

Evropska komisija bi imela širša pooblastila kot SZO. Kruse opozarja, da bi to spodkopalo demokratične procese, podobno kot nepregledno nakupovanje cepiv pod Ursulo von der Leyen (prek SMS-ov s Pfizerjem). Švicarski državljani in oblasti bi izgubili ves nadzor.

Pomanjkanje odgovornosti in avtoritarna struktura

Kruse dosledno poudarja: Na področju koronavirusa ni delitve oblasti, ni pravno učinkovitega pregleda ukrepov, testov ali cepljenj. Namesto tega se utrjuje avtoritarni položaj.

Odziv na pandemijo je pomanjkljiv tako na svetovni kot na nacionalni ravni – kljub zahtevam EDU in drugih.

Obeti in poziv k uporu

Parlamentarne razprave in morebitni referendum leta 2026 ponujajo priložnosti za sprostitev ročne zavore. Kruse in Liebrand pozivata k informiranosti in sodelovanju: državljani morajo biti pozorni na zaščito suverenosti, kantonalnih pravic, temeljnih pravic in neposredne demokracije.

Brez kritične razprave obstaja nevarnost postopne erozije moči v korist mednarodnih organizacij in prevladujoče izvršilne veje oblasti. Ti dogodki so opozorilni znak: Švica je na razpotju.