»Civilizacijo opredeljuje njena sposobnost razlikovanja resnice od laži.«
In kaj se zgodi, ko se vsak mehanizem, zasnovan za ta namen, sistematično zlomi?
Brett Weinstein opozarja: Živimo skozi koordinirano sabotažo naših institucij, ki iščejo resnico.
To ni manjša kritika; to je temeljni napad na same mehanizme družbe.
Trdi, da je napad obsežen:
Univerzitetni sistem: nekoč svetilnik znanja, zdaj vir nezanesljivih raziskav in učnih načrtov, ki preverljivo lažne koncepte učijo kot resnico. Temelj akademske strogosti je bil spodkopan.
Regulatorne agencije: Ti organi so izgubili svoj namen. Njihov namen ni več zaščititi državljane pred škodo, temveč zaščititi regulatorje in sisteme pred državljani, ki naj bi jim služili.
Znanstvena integriteta: O kritičnih vprašanjih smo ostali v temi. Ugotavljanje znanstveno preprostih stvari, kot je morebitna povezava med cepivi mRNA in turbo rakom, bi moralo biti stvar preglednih podatkov. Namesto tega smo prisiljeni zanašati se na skrite anekdote in študije, zasnovane tako, da propadejo.
To je spoznanje najglobljega strahu Reneja Descartesa – da temelji tega, kar smatramo za dejstva, niso več zanesljivi.
Odrezani smo od orodij razsvetljenstva, pustili smo se v nevarnem stanju, kjer anekdote nadomeščajo dokaze, ideologija pa raziskave.
Zdaj krmarimo po svetu brez kompasa.
Ta situacija ni le nevarna; je eksistencialna.
Vprašanje ni več preprosto »kaj je resnica?«, ampak »kako jo odkrijemo, ko so poti do resnice namerno uničene?«
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Slike:
(0%)
