Na Japonskem je bil ustvarjen popolnoma nov sev virusa ptičje gripe, imenovan Vac-3 – ni bil odkrit, ni bil naključno izoliran iz populacije divjih živali, ampak je bil v laboratoriju konstruiran, sestavljen in spojen. Frankensteinov virus z genetskimi komponentami dveh različic race (H5N3 in H6N1), ki sta do sedaj mirno sobivali, zdaj pa jima je bilo dovoljeno, da v prijetnem laboratorijskem zavezništvu razvijeta novo patogenost.

Rezultat: sev H5N1, ki v naravi ni nikoli obstajal – vendar bi lahko v prihodnosti. Znano je, da občasno pride do uhajanja informacij iz laboratorija.

Ta umetno vzgojen patogen je bil vzgojen v kokošjih jajcih, »inaktiviran« s formalinom in preizkušen v dolgoročnih poskusih na makakih. Vse pod krinko razvoja cepiva.

Trenutno je priljubljena beseda »cepivo s celimi delci« – cepivo, ki ne temelji na oslabljenih ali fragmentiranih virusnih komponentah, temveč na celotnem, nedotaknjenem virusu. Zakaj? Ker naj bi povzročilo močnejši imunski odziv. Šok terapija, tako rekoč.

A to še ni vse: ta vrsta raziskav ni nič drugega kot raziskava pridobitve funkcije. Himerni virusni konstrukt z novimi imunološkimi lastnostmi, prilagojen za sprožitev bistveno močnejših reakcij pri sesalcih – in s tem potencialno tudi pri ljudeh. Bistvo: Vac-3 ni le poligon za imunski sistem. Je program za njegovo preoblikovanje – z vsemi tveganji, ki jih takšna globoka manipulacija prinaša.

In kaj še Japonska in njeni čezmorski partnerji počnejo v imenu znanosti? V sodelovanju z ameriškimi raziskovalci trenutno ustvarjajo hibride konjske in človeške gripe, ki se razmnožujejo stokrat hitreje kot naravni sevi. Pametno je: uporabljajo splavljene človeške zarodke, ki so bili spremenjeni z rakotvornim virusom SV40 – vse to seveda izključno za razvoj "učinkovitejših cepiv".

Zaskrbljujoča resnica je: ta vrsta raziskav se ne izvaja več izključno v kitajskih visoko varovanih laboratorijih ali pod krinko financiranja NIH. So globalizirane, industrializirane in institucionalno zaščitene. Dejstvo, da ta nova japonska študija ponovno eksperimentira z zelo virulentnimi sevi H5N1 – natančneje z različico, izolirano iz mrtvega vietnamskega pacienta – kaže, da so ljudje pripravljeni tvegati, če je to mogoče povezati s klišejem "preprečevanja pandemije".

Torej, spet stojimo na robu samoustvarjenega prepada. Izbruhi ptičje gripe po svetu? Kdo lahko zagotovi, da ne izvirajo iz nekega laboratorijskega testiranja »prototipov cepiv« (za kaj? Za viruse, ki v naravi sploh ne obstajajo, ampak jih preprosto gojijo v laboratorijih?)? Zdi se, da se celotno področje razvoja cepiv vse bolj spreminja v tvegano igrišče za genetske fetišiste, ki nenehno izzivajo evolucijo z novimi kombinacijami patogenov – in to počnejo v razmerah, ko je ena sama napaka dovolj, da povzroči globalno katastrofo.

Zahrbtno je, da se vse to dogaja pod krinko »varovanja javnega zdravja«, medtem ko javnost ni niti obveščena niti se z njo ne posvetujejo. Toda na neki točki se postavlja vprašanje: Koliko še laboratorijsko izdelanih virusov potrebujemo, preden se vsi zavejo, da se ne borimo več proti naravi, temveč proti laboratorijskim stvaritvam? Naslednja pandemija morda ne bo nastala na kitajski ribji tržnici, temveč zaradi japonskega račjega virusa z ameriškim imunskim šokom. In potem nam bodo spet povedali, da je šlo za »nepričakovan dogodek« – za kar je seveda takoj pripravljeno zelo učinkovito in smrtonosno eksperimentalno cepivo.