|
| | |
NEWSEXCHANGE SI | Sporazum o pandemiji daje SZO pooblastilo za odvzem sredstev od suverenih držav ...| | | |
|
| Sreda, 08. Oktober, 2025 ob 5:41:15 |
  |
Bo prišlo do še ene pandemije? Že sam sporazum o pandemiji, ki daje SZO velika pooblastila, to nakazuje. Kakšno korist bi imel, če ga ne bi bilo mogoče uporabiti?
In kako drugače bi ga lahko uporabili, če ne v morebitni naslednji pandemiji?
Sporazum o pandemiji in spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika temeljijo na napačni predpostavki, da se tveganje pandemij hitro povečuje, kar pa ni podprto z dokazi.
Vendar pa so se že nekaj let pred covidom pojavljali tudi glasovi, ki so opozarjali na pandemijo. Izvedenih je bilo več vaj za primer pandemije in z bližanjem leta 2020 so se priprave na morebitno pandemijo okrepile.
Vendar pa bo v prihodnosti razglasitev pandemije morda nekoliko lažja kot zdaj.
Sporazum o pandemiji bo SZO dal večja pooblastila, saj ji bo omogočil razglasitev izrednih razmer in odvzem sredstev suverenim državam, tudi če le sumi, da bi lahko izbruhnila pandemija!
Tako Mednarodni zdravstveni pravilnik kot sporazum o pandemiji vsebujeta tudi določbe o "dezinformacijah", ki bodo omogočile cenzuro morebitnih drugačnih mnenj, tako da javnost ne bo imela nobene možnosti vedeti, da nam lažejo.
Sporazum Svetovne zdravstvene organizacije o pandemiji je bil uradno sprejet 20. maja 2025 na oseminsedemdeseti skupščini Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi, pri čemer je 124 držav članic glasovalo za, 11 pa se je vzdržalo, vključno s Poljsko, Izraelom, Italijo, Rusijo, Slovaško in Iranom.
Združene države Amerike se glasovanja niso udeležile zaradi odločitve o izstopu iz SZO.
Sporazum vzpostavlja sistem za dostop do patogenov in delitev koristi (PABS), ki zagotavlja hitro izmenjavo informacij o patogenih in omogoča hitrejši razvoj cepiv in zdravljenj. Sporazum ne bo začel veljati, dokler ne bo odobrena priloga o izmenjavi informacij o patogenih.
Vendar pa je sporazum v postopku pogajanj in priprav za podpis in ratifikacijo na devetinsedemdeseti skupščini Svetovne zdravstvene organizacije maja 2026. Pravno zavezujoč bo postal, ko ga bodo ratificirale države članice. Za začetek veljavnosti je potrebnih le 60 ratifikacij.
Kaj se zgodi, če država ne ravna v skladu z uredbo po njenem začetku veljavnosti?
Kako SZO grozi :
Države članice SZO se same odločijo o mehanizmih skladnosti.
Splošno načelo mednarodnega prava je, da je mednarodni pravni instrument, ko začne veljati, zavezujoč za svoje pogodbenice, pogodbenice pa se zavezujejo, da ga bodo uporabljale v dobri veri.
Del širšega okvira za pripravljenost na pandemijo so spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika, na katerih SZO nenehno dela po vsem svetu. Države članice imajo čas do julija 2025, da te spremembe uradno zavrnejo.
V naslednjem razdelku Ramesh Thakur pojasnjuje , zakaj sta sporazum SZO o pandemiji in spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika globoko pomanjkljiva. Desetletja star Mednarodni zdravstveni pravilnik, kakor je bil spremenjen.
Lanski predpisi so začeli veljati 19. septembra. Novi sporazum o pandemiji, sprejet maja, bo na voljo za podpis po sporazumu o dostopu do patogenov in delitvi koristi, ki naj bi bil sklenjen prihodnje leto.
Sporazum SZO o pandemiji je dober primer takšne pobude za globalno upravljanje, o kateri obstaja soglasje med tehnokratskimi elitami, a proti kateri narašča upor med državljani.
Napačne predpostavke
Vendar so pandemije redki dogodki, ki predstavljajo majhno breme v primerjavi z endemičnimi nalezljivimi in kroničnimi boleznimi. Utemeljitev sporazumov temelji na zmotnem prepričanju, da se tveganje za pandemije hitro povečuje, predvsem zaradi vse večjega števila zoonoz, pri katerih se patogeni prenašajo z živali na ljudi.
Razumen dvom, da je Covid nastal iz raziskav za dobiček in pobega iz laboratorija, ovrže drugi del te utemeljitve.
Predpostavko o naraščajočem tveganju pandemije ovrže tudi delo Univerze v Leedsu, ki kaže, da poročila SZO, Svetovne banke in skupine G20, ki podpirajo agendo pandemije, ne podpirajo trditev teh agencij.
Podatki kažejo na zmanjšanje umrljivosti in pogostosti izbruhov v desetletju pred letom 2020. Velik del zabeleženega »povečanja« epizod odraža izboljšane diagnostične tehnologije in ne pogostejših in hujših izbruhov.
Prejšnje večje epidemične bolezni, kot so rumena mrzlica, gripa in kolera, se na splošno še naprej zmanjšujejo.
Zgodovinski potek pandemij kaže, da so izboljšave na področju sanitarij, čiste vode, antibiotikov in drugih oblik širjenja dostopa do kakovostne zdravstvene oskrbe močno zmanjšale obolevnost in umrljivost zaradi pandemije španske gripe (1918–1920), ki naj bi ubila petdeset milijonov ljudi.
Po podatkih Our World in Data je v 105 letih od španske gripe do pandemij, vključno s covidom-19, umrlo skupno 10–14 milijonov ljudi. Za primerjavo, samo v letu 2019 je zaradi nalezljivih bolezni, ki niso povezane s covidom, umrlo skoraj osem milijonov ljudi.
Dodatnih 41 milijonov smrti je bilo posledica nenalezljivih bolezni. Med letoma 2020 in 2024 je bilo s covidom povezanih 7,1 milijona smrti.
Če projiciramo trendne črte od leta 2000 do 2019, lahko v petih letih od 2020 do 2024 pričakujemo skupno približno 35 milijonov smrti zaradi nalezljivih bolezni, ki niso povezane s COVID-om, in dodatnih 220 milijonov zaradi nenalezljivih bolezni, tj. kroničnih bolezni.
Izračuni projekta REPPARE Univerze v Leedsu kažejo tudi, kako so ključne trditve o ogromnih stroških, ki jih povzročajo pandemije, pretirane, medtem ko so stroški endemičnih okužb zmanjšani.
Vzpostavitev namenskega, na pogodbah temelječega in z veliko viri intenzivnega mednarodnega mehanizma pripravljenosti na bolezni z nizkim bremenom in občasne epidemije bo ovirala prioritete javnega zdravja ter preusmerila omejene vire in pozornost od bolj perečih zdravstvenih in drugih ciljev.
To je slaba javna politika, ki ne prestane osnovnega preizkusa analize stroškov in koristi.
Razširjena pooblastila in povečani viri za SZO
Covid je postal uspešen birokratski udar, ki je izvoljene vlade nadomestil z neizvoljenimi strokovnjaki in tehnokrati kot dejanskimi oblikovalci politik.
Sporazumi o pandemiji dajejo SZO pravno pooblastilo za razglasitev dejanskega ali zaznanega izrednega stanja, nato pa pooblastilo za prisvajanje sredstev suverenih držav in preusmerjanje sredstev davkoplačcev iz ene države v drugo na podlagi tega, kar vodja SZO sam šteje za zgolj tveganje za morebitno škodo.
Trdi se celo, da podnebne spremembe, nasilje s strelnim orožjem in rasizem predstavljajo izredne razmere na področju javnega zdravja.
To bi še razširilo mandat SZO, ki ji ne bi bilo treba izumiti pandemije. Sporazum o pandemiji se zavezuje tudi k pristopu »Eno zdravje«, ki vključuje zdravje živali.
V času vse večje zaskrbljenosti javnosti glede širjenja administrativne države in njenega izvoza na svetovni oder so sporazumi uvedli zahteve, ki bi morale dodati nadaljnje elemente okviru mednarodnega upravljanja zdravja.
Mednje spadata Odbor držav pogodbenic in Tehnični pododbor, ki se sestajata vsaki dve leti in nadzorujeta njihovo izvajanje.
Ti subjekti služijo kot nacionalni organ in kontaktna točka za izvajanje in usklajevanje zdravstvenih ukrepov znotraj držav. Konferenca pogodbenic (COP) se sestane vsakih pet let, da bi pregledala in okrepila izvajanje pogodbe.
Države so prav tako pozvane, naj redno poročajo o izvedbenih ukrepih, ohranijo ali povečajo financiranje pandemije in mobilizirajo dodatna sredstva za države v razvoju. V ta namen bo vzpostavljen usklajni finančni mehanizem.
Sporazum od držav zahteva tudi pospešeno regulativno pregledovanje in odobritev medicinskih izdelkov, povezanih s pandemijo, kljub polemikam glede nujne odobritve cepiva mRNA proti covidu.
Poleg tega bodo klavzule o dezinformacijah in širjenju informacij vodile v cenzuro, kljub škodljivim in trajnim posledicam, ki jih je ta situacija imela med pandemijo covida.
Resničnost nesoglasij, različnih mnenj in intenzivnih znanstvenih razprav je bila skrita pred ljudmi, ki ne zaupajo več vladam in strokovnjakom, kot je bilo to večinoma pred covidom.
Jay Bhattacharya je 3. septembra na nacionalni konferenci o konzervativizmu v Washingtonu kot direktor Nacionalnih inštitutov za zdravje dejal, da so bila v letih 2020–2021 med njegovimi znanstvenimi prijatelji različna mnenja:
"Bilo je veliko različnih mnenj. Težava pa je bila v tem, da vam je bila znanstvena razprava, ki ste si jo zaslužili slišati v letih 2020 in 2021, onemogočena, ker ste bili prikrajšani za jamstva svobode govora, ki jih ta država običajno ima ..."
Prvi amandma je bil med pandemijo dejansko mrtva črka na papirju
SZO verjame v znanost obvladovanja infodemije. Njena vloga vodilnega udeleženca v globalnem industrijskem kompleksu cenzure, ki vključuje vlade, akademske kroge, tradicionalne medije, družbene medije in tehnološke platforme, je SZO drago stala v smislu zmanjšanega zaupanja javnosti.
Glavni problem je nezaupanje, ne dezinformacije. Urejanje informacij ni rešitev. Nasprotno, poslabšalo bo patologijo.
Zgodovina bo sodila
Nemogoče je vedeti, kako bodo zgodovinarji v prihodnosti ocenji izkušnjo s covidom na podlagi meril informirane privolitve, temeljnega načela medicinske etike.
V najprimernejšem pomenu besede je selektivno in manipulirano razkritje zagotovilo, da je bila informirana privolitev izkrivljena v skladnost na podlagi širjenja lažnih informacij.
Strm starostni gradient v profilu tveganja za umrljivost zaradi bolezni je bil znan vsem pozornim organom in strokovnjakom javnega zdravja. To dejstvo in z njim povezano strategijo politike, usmerjene v skupine z visokim tveganjem, so namerno prezrli.
Splošni strah se je stopnj do najvišje točke panike na Richterjevi lestvici z osupljivimi dnevnimi tiskovnimi konferencami o novih primerih, hospitalizacijah, smrtih in ukrepih za omejitev širjenja.
Pri poudarjanju »95-odstotne učinkovitosti« cepiva se absolutno zmanjšanje tveganja primerja z relativnim zmanjšanjem tveganja. Enako velja za veliko variabilnost med celinami.
Podajali so neutemeljene trditve o koristih farmacevtskih in nefarmacevtskih posegov. Izmislili so si najslabši možni scenarij sodnega dne in močno pretiravali z grožnjo.
Tisti, ki so odgovorni za širjenje neutemeljenega strahu, niso odgovorni
Namesto tega so vodilni zdravstveni strokovnjaki, odgovorni za odziv na pandemijo, prejeli javno spoštovanje, napredovanja in priznanja, medtem ko so bili njihovi kritiki, tudi tisti, katerih drugačni glasovi so že upravičeni, obrekovani kot nemoralni in nevarni, odpuščeni z dela in javnega življenja ter večinoma odrinjeni na stranski tir.
Sporazum SZO o pandemiji in spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika so dosegli nacionalni in mednarodni uradniki ter strokovnjaki za javno zdravje, ki so zaprli društva ter uvedli obvezno nošenje mask in cepljenje.
Leta pandemije covida so jim dala okus prepoznavnosti in izjemnih pooblastil za nadzor javne politike in medijske pozornosti ter izdajanje ukazov, ki jih mora upoštevati celotno prebivalstvo, vključno z uvedbo hišnega pripora za vse med "zaprtjem".
Predsedniki vlad in ministri za zdravje so jim izkazali veliko spoštovanje, mediji so jih nagovarjali, javnost pa jih je slavila in častila.
Osebnim in kariernim interesom vodilnih delavcev na področju javnega zdravja je najbolje služiti s prepričevanjem vlad in državljanov, da se pogostost in resnost pandemičnih tveganj povečujeta in stopnjujeta.
Krepitev odpornosti zdravstvenih sistemov na prihodnje pandemične pretrese zahteva več virov in opolnomočenje zdravstvenih uradnikov, tehnokratov in strokovnjakov.
Mislite, da teh pooblastil ne bodo želeli zlorabiti v še eni "plandemiji"?
|
 Komentarji 1
 | ID14907 Gost  09. Oct, 2025 |  |
Kdaj bodo tega odstranil ?? |
|
|
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
 Tedros Adhanom Ghebreyesus |
Galerija:
| |
|
|
| | | |
| |
| |
|
| | | |
|
|
|
|
Mediji
Sreda, 08. Oktober, 2025 ob 5:41:15 
167 ogledov, 
1 komentarjev
