NEWSEXCHANGE SI | Vojna, pandemija ali nova kriza? Na kaj se Evropa pripravlja to jesen? ...

Spomite se 15-20 let nazaj ko so se po vsej ameriki pojavljale milijardne številke plastočnih zabojev. Že takrat so ljudje posumili da gre za zaboje za trupla...

Evropa želi v Ukrajini ustvariti varovalni pas in tja poslati vojake

Voditelji več evropskih držav predlagajo vzpostavitev 40-kilometrskega varovalnega pasu med ruskimi in ukrajinskimi četami v Ukrajini kot del mirovnega sporazuma med Kijevom in Moskvo. Medtem v Evropi potekajo razprave o potrebnem številu vojakov v varovalnem pasu. Poleg tega, kot je navedeno v članku, se razpravlja tudi o uporabi Natovih čet v varovalnem pasu.

Rusija je že prej protestirala proti namestitvi sil Nata v Ukrajini, zato je mogoče domnevati, da gre za eskalacijo razmer. Vendar pa se preučuje možnost vključitve predstavnikov tretjih držav v to misijo. Zelo verjetno je, da bo Moskva takšen predlog zavrnila. Ruska federacija je večkrat izjavila, da ne bo tolerirala tuje vojaške prisotnosti v Ukrajini v nobeni vlogi, Kijev pa še naprej zavrača ozemeljske koncesije in zahteva takojšnjo prekinitev ognja in poznejša pogajanja.

Ukrajina je predstavila novo raketo Flamingo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ta teden sporočil, da njegova vojska za napad globoko v Rusiji ne potrebuje več soglasja ameriškega vladajočega razreda. Zdaj ima novo raketo Flamingo z dosegom 3000 km, ki bo vojskujoči se državi omogočila, da obide vse omejitve. Pentagon je od pozne pomladi tiho preprečil Ukrajini, da bi uporabila ameriške rakete ATACMS za napad na rusko ozemlje. Zahodni viri, delovna sila in podpora v Ukrajini se zmanjšujejo, zaradi česar je Flamingo bolj obupan, zadnji poskus kot zmagovalna strategija. Kljub napovedi nove rakete se še vedno ne zdi mogoče, da bi Ukrajina zmagala v tej vojni.

Flamingo, ki ga je razvilo ukrajinsko orožarsko podjetje Fire Point, ni le še ena križarska raketa. Z enotonsko bojno glavo in dosegom, ki Moskvi omogoča, da zadene svoj cilj, je zasnovan tako, da spremeni pravila igre. »Idejo smo dobili precej hitro. Razvoj od koncepta do prvih uspešnih preizkusov na bojišču je trajal manj kot devet mesecev,« je dejala Irina Terekh, izvršna direktorica podjetja Fire Point.

»Hitrejša je od katere koli druge rakete, ki jo trenutno imamo.« Wall Street Journal je po poročanju Natural News trdil, da ameriški vladajoči razred že od pozne pomladi blokira ukrajinske napade na rusko ozemlje z ameriškim orožjem. Anonimni uradnik je potrdil, da je postopek odobritve Pentagona dejansko prizemljil rakete ATACMS, ki bi jih sicer lahko uporabili proti pomembnim ciljem v Rusiji. Ukrajinski razvoj lastnih raket je jasen poskus, da bi se ta dolgoletna prepoved izognila.

Zahod odpravlja omejitve glede napadov Ukrajine z raketami dolgega dosega. Moskva je tudi sporočila, da je Ukrajina prestopila rdečo črto, ko je izstrelila rakete dolgega dosega globoko na rusko ozemlje. Kako dolgo bo Zelenski lahko nekaznovano podpiral to vojno, preden bo Rusiji dovolj? Do sedaj je Putin Ukrajini dovolil, da je namesto trde rdeče črte potegnila zelo nejasno rožnato črto. Kako dolgo bo to trajalo?

Ljudje bi morali biti v strahu ... »Tiranija v zgodbi«: Bo demokracija preživela v Evropi?

Guy Millière

Evropski voditelji in vlade so se distancirali od vrednot, ki so nekoč združe Evropo in Združene države Amerike, kot so svoboda govora ter svobodne in poštene volitve, katerih rezultati se učinkovito uveljavljajo. Ali je mogoče ustaviti protidemokratični trend, ki je zajel več večjih evropskih držav?

Februar 2025. Ameriški podpredsednik J. D. Vance ima govor v Nemčiji na münchenski varnostni konferenci. Občinstvo pričakuje, da bo spregovoril o zunanji politiki, geopolitiki in globalnih grožnjah. Namesto tega Vance trdi, da je danes najbolj problematična grožnja »notranja grožnja, ki izhaja iz odmika Evrope od nekaterih njenih najbolj temeljnih vrednot«. Dodaja, da evropske države in institucije spodkopavajo demokracijo in svobodo govora, pri čemer navaja več primerov:

»Nekdanji evropski komisar,« trdi Vance, »se je pred kratkim pojavil na televiziji in se veselil, da je romunska vlada pravkar razveljavila celotne volitve.« Thierry Breton, nekdanji evropski komisar za notranji trg, je v intervjuju za francosko televizijo priznal, da se je romunsko ustavno sodišče vdalo pritisku EU in razveljavilo predsedniške volitve, ker je imel desničarski kandidat Călin Georgescu dobre možnosti za zmago. »To smo storili v Romuniji,« je dejal Breton, »in seveda bomo morali storiti enako, če bo treba, tudi v Nemčiji.«

26. februarja, ko naj bi Georgescu napovedal svojo novo kandidaturo za predsedniške volitve, ki je bila napovedana le nekaj mesecev po razveljavitvi novembrskih volitev, ga je policija aretirala in obtožila "spodbujanja k dejanjem proti ustavnemu redu". Romunske oblasti doslej niso predložile nobenih dokazov v podporo tej obtožbi. "Enako bi se lahko zgodilo v Nemčiji," je Vance dejal v svojem govoru v Münchnu.

Na nemških parlamentarnih volitvah 23. februarja je bila desničarska Alternativa za Nemčijo (AfD) druga najbolj priljubljena stranka z 20,8 % glasov. Sredinsko desna Krščanskodemokratska unija (CDU), ki je zmagala z 28,5 % glasov, se je odločila bojkotirati AfD in oblikovati vlado z levičarsko Socialdemokratsko stranko Nemčije (SPD), ki je oblikovala prejšnjo vlado in so jo Nemci ravnokar zavrnili, saj je osvojila le 16,4 % glasov.

Novi nemški kancler, vodja CDU Friedrich Merz, je med volilno kampanjo izjavil: »Ne bomo sodelovali s stranko, ki se imenuje Alternativa za Nemčijo, niti pred [volitvami] niti po njih niti nikoli.«

Merz je držal besedo. Takoj po volitvah so nemške obveščne agencije AfD označile za »ekstremistično organizacijo« in »grožnjo demokraciji«. Kot razlog so navedli, da je AfD »protiislamska in protiimigracijska«. Vlada bi lahko AfD prepovedala. Vance je nadalj: »Gledam Bruselj, kjer komisarji EU opozarjajo državljane, da nameravajo v času družbenih nemirov zapreti družbena omrežja, če naletijo na vsebino, ki jo smatrajo za sovražno.«

Dejansko je Evropska unija leta 2022 sprejela Zakon o digitalnih storitvah (DSA), katerega cilj je »zaščititi pravice uporabnikov družbenih medijev« in »zagotoviti varnejše spletno okolje« z »zmanjšanjem širjenja nezakonitih in škodljivih vsebin«. Vendar pa ne opredeljuje, kaj pomeni nezakonita in škodljiva vsebina, in lahko zajema vse, kar Evropska komisija šteje za primerno, vključno s pooblastili za nalaganje glob in zapiranje spletnih mest. Čeprav so bile Vanceove trditve nesporne, so prisotni uradniki takoj izrazili ogorčenje. Izbruhnil je val komentarjev evropskih političnih voditeljev.

Nekdanji nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da Vanceove trditve "niso resnične" in dodal: "Ni več fašizma, ni več rasizma, ni več agresivnih vojn. (…) Naša sedanja demokracija v Nemčiji in Evropi temelji na zgodovinski gotovosti, da lahko radikalni antidemokrati uničijo demokracije (…) Ustvarili smo institucije, zaradi katerih so naše demokracije braniljive pred sovražniki, in pravila, ki ne omejujejo naše svobode, ampak jo varujejo."

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je izjavil, da je »svoboda govora v Evropi zagotovljena«. Britanski premier Keir Starmer je pripomnil: »Svoboda govora v Združenem kraljestvu obstaja že zelo, zelo dolgo in bo obstajala še zelo, zelo dolgo (...), toda ko gre za svobodo govora v Združenem kraljestvu, sem zelo ponosen na našo zgodovino.«

Christoph Heusgen, predsednik münchenske varnostne konference, je ob koncu konference dejal, da so Vanceove besede konferenco spremenile v »evropsko nočno moro. (…) Bati se moramo, da naše skupne vrednote niso več tako skupne.« Nato je bruhnil v jok. Možno je, da »skupnega jedra vrednot«, ki je nekoč združo Evropo in Združene države, ni več. Če pa je tako, je to zaradi razlogov, ki jih je navedel ameriški podpredsednik: namreč, da so se evropski voditelji in vlade distancirali od tistega, kar je nekoč združo Evropo in Združene države, kot sta svoboda govora ter svobodne in poštene volitve, katerih rezultati se dejansko uveljavljajo.

Scholzova argumentacija o fašizmu, rasizmu in grožnji demokraciji je preprosto neutemeljena, če ne celo popolnoma izkrivljena. Georgescu ni dajal nobenih fašističnih ali rasističnih izjav in nikoli ni ogrožal demokracije. Nasprotno, potrdil je svojo pripravljenost braniti nacionalno suverenost in zahodno civilizacijo ter razglasil stališče, ki je blizu Trumpovi administraciji in ni ne fašistično ne rasistično.

Leta 2018 je politik stranke AfD Alexander Gauland izjavil, da sta »Hitler in nacisti le ptičji iztrebki v več kot 1000-letni zgodovini uspeha Nemčije«. Leta 2017 je Björn Höcke, vodja stranke Alternativa za Nemčijo v Turingiji v Nemčiji, spomenik holokavstu v Berlinu označil za »sramotnega spomenika«. Vendar Gaulandove in Höckejeve besede ne odražajo strankarske linije AfD. Gauland je svoje besede le nekaj dni pozneje pojasnil in izjavil:

"Mnogi so ta izraz interpretirali kot neprimerno trivializacijo ... nič mi ni moglo biti bolj od uma, kot da bi dovolil ustvariti tak vtis ... Obžalujem vtis, ki je bil ustvarjen. Nikoli nisem nameraval trivializirati ali zasmehovati žrtev tega zločinskega sistema."

Nemška notranja obveščna služba ni navedla razloga za označevanje AfD za "ekstremistično organizacijo", bodisi zaradi fašizma bodisi zaradi rasizma. Pravzaprav noben voditelj stranke ne podpira fašističnih ali rasističnih stališč, in kar bi lahko bilo med mnogimi Evropejci sporno, je dejstvo, da je AfD "najbolj proizraelska in prosemitska" stranka v Nemčiji.

»To ni demokracija,« je o odločitvi nemških obveščnih služb dejal ameriški državni sekretar Marco Rubio. »To je prikrita tiranija.« Ironično je, da je v Združenih državah Amerike Demokratski nacionalni odbor (DNC) ta mesec glasoval za razveljavitev izvolitve Davida Hogga in Malcolma Kenyatte za podpredsednika DNC, domnevno iz »proceduralnih razlogov«. Po zmagi je Hogg dejal, da namerava zbrati sredstva za podporo izzivalcem aktualnega senatorja na primarnih volitvah. Ta mesec bo DNC elektronsko glasoval o tem, ali bo ponovno nominiral oba podpredsednika, verjetno v upanju, da bo dosegel vnaprej določen izid. Medtem so mnogi demokrati dosledno kritizirali Republikansko stranko, ker »uničuje demokracijo«.

V nasprotju s trditvami francoskega zunanjega ministra se svoboda govora v Evropi, zlasti v Franciji, zmanjšuje. Nekdanji novinar in predsedniški kandidat Éric Zemmour je bil že večkrat obsojen in kaznovan z denarno kaznijo zgolj zaradi kritiziranja islama in muslimanskega priseljevanja. Njegova zadnja obsodba je bila 26. marca. Po umoru mladega Francoza, ki ga je zagrešila muslimanska tolpa, je Zemmour govoril o prisotnosti kriminalcev v Franciji, ki so "arabsko-muslimanski izmečki". Spoznali so ga za krivega izreka "rasistične žalitve".

Leta 2014 je bil pisatelj Renaud Camus obsojen zaradi spodbujanja sovraštva, ker je trdil, da Francijo "napadajo" muslimanski priseljenci. Francoski medijski nadzorni organ ARCOM je zaradi "pomanjkanja raznolikosti in pluralizma" zaprl televizijski kanal C8. CNews, še en francoski televizijski kanal, je od ARCOM-a prejel visoko globo zaradi istega "kaznivega dejanja" in mu še vedno grozi zaprtje. Vsaki televizijski postaji, podobni ameriški Fox News, bi bilo prepovedano delovati v Franciji.

Svoboda govora v Združenem kraljestvu je kljub Starmerjevim trditvam resno ogrožena. V zadnjih mesecih so bili britanski državljani obsojeni na zaporno kazen zaradi objavljanja vsebin, ki kritizirajo islam, na družbenih omrežjih in celo zaradi molitve v bližini splavnih centrov. Ta protidemokratični trend se je ukoreninil v več evropskih državah. Politikom in strankam, ki se ne strinjajo s svetovnimi nazori tistih na oblasti, je vse pogosteje prepovedano kandidirati za funkcije.

V Nemčiji se je Merz, kot je bilo že omenjeno, odločil, da bo stranko AfD odstavil z oblasti. V Franciji je bila Marine Le Pen, ki ji ankete napovedujejo zmago na predsedniških volitvah leta 2027, obsojena na pet let prepovedi glasovanja in štiri leta zapora zaradi domnevne poneverbe javnih sredstev. Kazen naj bi začela veljati takoj, brez odlašanja do pritožbe. V odgovor na ogorčenje zaradi odločitve je pariško pritožbeno sodišče napovedalo, da bo zadevo pregledalo in končno sodbo izdalo poleti 2026.

Le Penova ni kriva za poneverbo javnih sredstev. Sodnik je razsodil, da so pomočniki poslancev Nacionalnega zbora (RN), ki so delali v Strasbourgu, kaznivo dejanje storili med delom za stranko v Parizu. Demokratično gibanje, centristična stranka pod vodstvom francoskega premierja Françoisa Bayrouja, je storilo popolnoma enako dejanje kot Nacionalni zbor proti pomočnikom svojih poslancev v Evropskem parlamentu, vendar je sodnik Bayrouja oprostil.

Na Nizozemskem, ko je Svobodna stranka (PVV) na parlamentarnih volitvah novembra 2023 dobila večino glasov in je njen vodja Geert Wilders poskušal sestaviti vlado, so se vse druge politične stranke združile, da bi mu to preprečile, dokler ni bil končno prisiljen popustiti in opustiti ideje o oblikovanju nove vlade.
V Avstriji je septembra 2024 Svobodna stranka ( Freiheitliche Partei Österreichs, FPÖ ) na parlamentarnih volitvah dobila največ glasov, njenemu vodji Herbertu Kicklu pa ni uspelo sestaviti vlade.

Vendar pa je v Italiji, ko so na parlamentarnih volitvah leta 2022 zmagali Bratje Italije (FdI), stranka s platformo, podobno francoski državni skupščini, nizozemski PVV in avstrijski FPÖ, njihovi voditeljici Giorgii Meloni uspelo sestaviti vlado in je trenutno predsednica vlade. Razlog? FdI je bila del koalicije z drugimi sredinsko desnimi strankami. Zdaj je Meloni edina političarka, ki jo evropski mainstream mediji ponižujoče in popolnoma nesmiselno imenujejo "skrajno desničarska" in ki lahko dejansko koristi od volilnih rezultatov.

Večina evropskih voditeljev danes stranke in politike, ki jih želijo izključiti, opredeljuje kot »skrajno desne«. Ta izraz se uporablja za opis rasističnih, ksenofobičnih in avtoritarnih strank. Nobena od teh strank ne kaže niti približno tako močne nagnjenosti k rasizmu, ksenofobiji in avtoritarizmu kot njihovi nasprotniki. Po mnenju zgodovinarja in politologa Daniela Pipesa marginalizirane stranke niso »nacionalistične«, temveč domoljubne, »obrambne in nenasilne«. Pipes jih imenuje »civilizacijske«.

„Ljubijo tradicionalno kulturo Evrope in Zahoda ter jo želijo braniti pred pritokom priseljencev, ki jih podpira levica. (…) Civilizacijske stranke so populistične, nasprotujejo priseljevanju in islamizaciji. Biti populističen pomeni gojiti zamero do sistema in sumničavost do elite, ki takšne pomisleke ignorira ali zmanjšuje njihovo pomembnost.“

Napadi na svobodo govora so se osredotočili na izjave, ki opozarjajo, da bi množično, nenadzorovano priseljevanje lahko privedlo do "velike demografske izmenjave" med avtohtonimi Evropejci, ki se držijo judovsko-krščanskih vrednot, in migranti z Bližnjega vzhoda, katerih vrednote so v osnovi islamske. Razširjen strah, da bodo islamske vrednote na koncu prevladale nad evropskimi, je možnost, ki jo večina politikov, medijev in sodstva v Evropi obsoja, kljub dejstvu, da je rodnost med muslimani bistveno višja kot v Evropi. Ti strahovi izhajajo tudi iz dejstva, da se večina muslimanov, ki živijo v Evropi, ne integrira ali se zdi, da bi bila pripravljena na to, in da trenutni delež muslimanov med kriminalci v Evropi daleč presega njihov delež v splošni populaciji.

Mnogi evropski voditelji so danes videti ravnodušni do posledic vedno večjega priseljevanja in naraščajoče muslimanske prisotnosti v Evropi. Ignorirajo nenehno množično migracijo muslimanov in naraščajočo rodnost ter trmasto ostajajo gluhi za skrbi svojih nemuslimanskih državljanov. Zdi se, da se ti voditelji ne zavedajo resnih demografskih sprememb, ki se dogajajo, čeprav so jasno vidne. Zdi se tudi, da niso pripravljeni priznati, da te demografske spremembe hitro spodkopavajo tradicionalne evropske kulture.

Nenadzorovano priseljevanje iz muslimanskega sveta se nadaljuje iz leta v leto po vsej zahodni Evropi, medtem ko je stopnja rodnosti v Nemčiji 1,35 na žensko. V Avstriji je 1,58, v Italiji 1,31, v Španiji 1,41 in v Franciji 1,85. Vse te stopnje so precej pod pragom nadomestitve 2,1 na žensko. V vseh zahodnoevropskih državah je stopnja rodnosti med muslimani bistveno višja od stopnje rodnosti med splošnim prebivalstvom.

Čeprav se mnogi Evropejci ne zavedajo statistike, iz prve roke vidijo demografske spremembe, ki jih spremlja uničujoče uničenje njihovih vrednot in tradicij. Volitve za »civilizacijske« stranke, kot je dejal Zemmour, so »reakcija tistih, ki nočejo umreti«. Ključno vprašanje za prihodnost Evrope se zdi: ali bodo »civilizacijske« stranke ostale izključene iz oblasti ali bodo sposobne premagati ovire, ki jim stojijo na poti?

V Romuniji je predsedniški kandidat s podobnimi stališči kot Georgescu v prvem krogu predsedniških volitev osvojil več kot 40 odstotkov glasov in imel velike možnosti za zmago 18. maja. Vendar je nepričakovano izgubil. Zmagovalec, ki je užival polno podporo Evropske unije, se je z 21 odstotkov v prvem krogu povzpel na 53,6 odstotka v drugem, kar je impresiven rezultat, ki si verjetno zasluži natančno preiskavo.

V Nemčiji je AfD postala najbolj priljubljena stranka v državi. Nemška obveščna agencija se je skrivnostno odločila, da bo začasno umaknila svojo uvrstitev AfD med "desničarsko ekstremistično gibanje". V Franciji ankete kažejo, da ima Jordan Bardella, predsednik Nacionalnega zborovanja, če bo Marine Le Pen prepovedana kandidatura, velike možnosti za zmago na volitvah leta 2027, čeprav je star komaj 29 let. V Združenem kraljestvu je stranka Reform UK Nigela Faragea nedavno osvojila veliko večino na lokalnih volitvah in bi verjetno zmagala, če bi kmalu potekale nove splošne volitve.

V središču teh težav je naslednje vprašanje: Ali je mogoče ustaviti protidemokratični trend, ki je zajel številne večje evropske države? »Evropske elite,« je zapisal ameriški kolumnist Michael Barone, »so se očitno prepričale, da morajo demokracijo uničiti, če jo želijo rešiti.« Bo demokracija v Evropi rešena? Heather MacDonald, sodelavka Manhattan Institute, je nedavno zapisala:

Povsod po Zahodu se državljani upirajo demografskim spremembam. Divja bitka med njihovo voljo in voljo elit. Če bodo nemški voditelji še naprej prepriči četrtino nemške družbe (spodobne, zakonitosti spoštljive ljudi), da v najboljšem primeru pomežiknejo Hitlerju (levičarji, kot je sedanja vlada), v najslabšem pa njegovim občudovalcem, ker želijo ohraniti svojo kulturno identiteto, no, če bodo ti voditelji še naprej zatirali glasove in glasovanje, bo bodisi prišlo do množičnega pretresa v hodnikih oblasti in ljudje bodo osvobojeni bodisi bodo mehanizmi represije postali bolj radikalni.

Komentarji 0