Evropska unija je formalno prešla iz »prostovoljnega boja proti dezinformacijam« v zakonsko predpisano fazo cenzure, pri čemer je Zakon o digitalnih storitvah (DSA) uporabila kot vzvod za drastično omejevanje svobode govora na spletu.
Bruselj zdaj od tehnoloških velikanov, kot so Meta, Google in Apple, zahteva, da predložijo podrobne letne revizije, razkrijejo algoritme in aktivno odstranijo vsebine, ki jih oblasti ocenijo kot »škodljive« – vse pod krinko digitalne varnosti.
Za birokratskim jezikom se skriva obsežen mehanizem za nadzor informacij, za katerega kritiki opozarjajo, da ne ščiti državljanov, temveč jih utiša.
Ko se zakon širi na vse platforme – ne glede na njihovo velikost – je vse bolj jasno, da Evropa postavlja precedens za globalno digitalno represijo.
Od prostovoljnega sodelovanja do prisilne cenzure
Kar se je leta 2018 začelo kot prostovoljni kodeks ravnanja za boj proti dezinformacijam, je zdaj postalo obvezno za vse digitalne platforme v EU. Medtem ko Evropska komisija uradno trdi, da je »skladnost s kodeksom prostovoljna«, sama priznava, da je skladnost z Zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah obvezna – kar v praksi pomeni isto: vsi morajo cenzurirati ali pa se soočiti z globo.
Platforme, kot so Facebook, YouTube in omrežje X, morajo zdaj proaktivno odstranjevati vsebine, ki jih EU šteje za problematične, ali pa se soočiti z drakonskimi globami.
Prikrito zatiranje pod krinko »digitalne varnosti«
EU trdi, da Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah cilja na »sistemska tveganja« in ne na posamezne uporabnike, vendar nejasne opredelitve »škodljive vsebine« in »dezinformacij« puščajo veliko prostora za zlorabe. Tako imenovane »zelo velike spletne platforme« (VLOP) morajo biti podvržene podrobnim pregledom načina boja proti »dezinformacijam«, brez jasnih meril za to, kaj to sploh je.
Pripravljajo se tudi spremembe Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMSD), ki bi še razširile nadzor nad platformami, kot sta YouTube in TikTok, in bi neodvisne ustvarjalce vsebin podvrgle istim predpisom kot državne medije.
Kriza kot pretveza za uvedbo digitalnega izrednega stanja
Najbolj nevaren element zakona o digitalnih varnostnih storitvah je krizni mehanizem, ki Evropski komisiji omogoča, da v izjemnih okoliščinah – nenatančno opredeljenih – brez posvetovanja z državami članicami uvede obsežno cenzuro.
To daje predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen možnost, da uvede stroge ukrepe brez soglasja nacionalnih vlad, s čimer zaobide celo države članice, kot je Irska, ki imajo močno tehnološko industrijo.
Zakon je bil sprejet čez noč, brez resne javne razprave, izkušnje med covidom in razmerami v Ukrajini pa kažejo, da so tehnološka podjetja že pokazala pripravljenost, da se vdajo političnemu pritisku.
Medtem ko EU trdi, da spodbuja »pluralizem« in »digitalno pismenost«, se v praksi vse bolj kaže, da to pomeni usklajevanje z narativi, ki jih vsiljuje politični center moči. Kritiki opozarjajo, da novi zakon ne ščiti državljanov pred manipulacijami – temveč jih uvaja v digitalno stanje nadzora, kjer bodo lahko govorili le tisti, ki ne ogrožajo prevladujoče naracije.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
