Poljska, Češka, Španija, Ciper in Portugalska niso ustanovile nadzornih organov, niso predvidele kazni, zdaj pa se soočajo s sodiščem v Luksemburgu in morebitnimi milijonskimi globami.
Evropska komisija je na Sodišču Evropske unije vložila tožbo proti petim državam članicam EU zaradi nepravilne uporabe Zakona o digitalnih storitvah (DSA) – ključnega zakona EU, ki ureja delovanje spletnih platform.
Na zatožni klopi so Poljska, Češka, Španija, Ciper in Portugalska. Komisija navaja, da te države bodisi niso imenovale nacionalnega koordinatorja za digitalne storitve (DSC) bodisi tem organom niso podelile zakonskih pooblastil za izvajanje zakona.
Poleg tega nobena od teh petih držav ni uvedla kazni za kršitve Zakona o digitalnih storitvah (DSA), čeprav bi to morale storiti do 17. februarja 2024.
Posebej je bilo poudarjeno, da Poljska sploh ni imenovala koordinacijskega organa, medtem ko so ga ostale štiri države imenovale – vendar brez posebnih pooblastil za izvajanje zakona v praksi.
Zakon o digitalnih storitvah, ki je začel veljati leta 2022, zavezuje večje platforme in iskalnike k odstranjevanju nezakonitih vsebin, varovanju zasebnosti uporabnikov in odzivanju na varnostna tveganja. Bruselj ga predstavlja kot ščit za uporabnike v digitalni dobi, a kritike prihajajo z vseh strani.
Kritike: Cenzura, obremenitev mladoletnikov in spremljanje vsebin
Kritiki trdijo, da zakon spodbuja platforme k pretiranemu brisanju vsebin, kar duši svobodo govora; nalaga ogromne stroške manjšim platformam; in odpira vrata vladnemu nadzoru uporabniških podatkov.
V ZDA je predsednik pravosodnega odbora predstavniškega doma Jim Jordan izrazil »resno zaskrbljenost«, da Zakon o socialni varnosti ogroža svobodo govora celo v Ameriki in ustvarja »globalni standard cenzure«.
Elon Musk je zakon označil za birokratsko prekoračitev, predsednik Donald Trump pa je kazni EU za tehnološke velikane označil za "obliko obdavčitve".
V Evropi Maximilian Krach iz Alternative za Nemčijo trdi, da je cilj DSA "zatirati ustvarjalno in nekonvencionalno razmišljanje", medtem ko švedska poslanka Jesika Stegrud opozarja, da se boj proti "škodljivim vsebinam" zlahka sprevrže v napad na svobodo govora.
Evropska komisija je tem državam že aprila in julija 2024 poslala uradni opozorili. Ker niso izpolnile zahtev, je Komisija primera napotila na najvišje sodišče EU.
Če Sodišče EU odloči proti njim, se države lahko soočijo z visokimi globami in obveznostjo takojšnje uveljavitve zakona.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
