|
| | |
NEWSEXCHANGE SI | Podnebni ekstremisti želijo s svojimi ukrepi in idejami povzročiti EKONOMSKI KOLAPS planeta ...| | | |
|
| Nedelja, 26.Januar 2025 ob 19:44:53 |
  |
Po vsem svetu so javne finance na nevarno tanki meji. Rast na prebivalca še naprej upada, medtem ko stroški pokojnin, izobraževanja, zdravstva in obrambe še naprej naraščajo.
Te nujne prednostne naloge bi zlahka zahte dodatnih 3–6 % BDP. Kljub temu zeleni aktivisti glasno pozivajo vlade, naj porabijo do 25 % našega BDP in zadušijo gospodarsko rast pod pretvezo podnebnih sprememb.
Če bi bil podnebni harmagedon neizogiben, bi bil upravičen. Vendar je resnica veliko bolj vsakdanja.
Nedavno sta bili objavljeni dve pomembni znanstveni oceni skupnih svetovnih stroškov podnebnih sprememb.
To niso posamezne študije, temveč metaanalize, ki temeljijo na celotni recenzirani literaturi. Enega je vodil Richard Tol, eden najbolj citiranih ekonomistov na področju podnebja, drugega pa William Nordhaus, edini dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo na tem področju.
Glede na te študije bi dvig temperature za 3 °C do konca stoletja, kar je glede na trenutne trende nekoliko pesimističen scenarij, svet stal med 1,9 % in 3,1 % svetovnega BDP.
Za kontekst, Združeni narodi ocenjujejo, da bo povprečna oseba do konca stoletja 450 % bogatejša kot je danes. Podnebne spremembe bi to rast zmanjšale na 435-440 %.
Zakaj mediji dajejo drugačen vtis? Alarmistični aktivisti in naivni novinarji zanemarjajo dejstvo, da smo ljudje izjemno prilagodljivi in večino podnebnih problemov rešujemo z nizkimi stroški.
Na primer, dostopnost hrane: medtem ko aktivisti trdijo, da bomo stradali, raziskave kažejo, da bo namesto za 51 % do leta 2100 (brez podnebnih sprememb) dostopnost hrane povečana za »samo« 49 %.
Vremenske katastrofe: nekoč so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja ubile pol milijona ljudi na leto, v zadnjem desetletju pa je ta številka padla pod 9000 na leto.
To 97,5-odstotno zmanjšanje umrljivosti je posledica bogatejših in tehnološko naprednejših družb.
Skrajneži in skrajno levi politiki pa zagovarjajo "zmanjšanje rasti", da bi zmanjšali emisije. To bi namreč poslabšalo razmere in upočasnilo napredek pri reševanju vseh drugih globalnih problemov.
Še bolj odgovorni politiki, ki zagovarjajo neto ničelne emisije ogljika do leta 2050, predlagajo upočasnitev gospodarske rasti s potiskanjem manj učinkovite zelene energije namesto fosilnih goriv.
Stroški takšnih politik bi znašali med 15 in 37 bilijoni dolarjev na leto, kar ustreza 15–37 % današnjega svetovnega BDP. Na ravni posameznika v bogatejših državah bi to pomenilo več kot 10.000 dolarjev na leto.
Dejanski strošek neučinkovitih podnebnih politik je odvračanje virov od drugih pomembnih prednostnih nalog.
Evropa je primer slabega upravljanja. Pred 25 leti je EU napovedala, da namerava postati "najbolj konkurenčno, na znanju temelječe gospodarstvo". Vendar so se namesto tega osredotočili na drago podnebno politiko.
Stroški te politike so presegli nekaj bilijonov evrov, njen vpliv na globalne temperature pa je bil skoraj neopazen.
Evroobmočje je v zadnjih letih zabeležilo anemično rast le 1 % na leto na osebo. Če bi ta denar vložili v inovacije, bi lahko EU dolgoročno povečala svetovno bogastvo za 60 bilijonov evrov.
Svetovni voditelji bi se morali učiti iz evropskih napak in prenehati zapravljati denar za slabo podnebno politiko.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
|
|
| | | |
| |
| |
|
| | | |
|
|
|
|
Nedelja, 26.Januar 2025 ob 19:44:53 
140 ogledov, 
0 komentarjev
