Za kaj se gre?

Hrvaški sklad za varstvo okolja in energetsko učinkovitost je nedavno objavil 15 milijonov evrov vreden javni poziv, namenjen sofinanciranju nakupa energetsko učinkovitih vozil za državljane. Prijave za to pobudo bodo odprte od 22. aprila.

Pod »energetsko učinkovita vozila«, ki bodo zajeta s tem sofinanciranjem, Sklad razume vozila različnih kategorij (L1-L7) z električnim pogonom, vključno z mopedi, motornimi kolesi in vozili kategorije M1 z električnim, priključnim hibridom oz. pogon na vodik. Rezultat te pobude bo predvidoma registracija 2.000 novih energetsko učinkovitih vozil, kar bo prispo k zmanjšanju emisij CO2 in prihranku energije.

Upravičenci do sredstev tega poziva so lahko polnoletne fizične osebe s prebivališčem na Hrvaškem, sklad pa je za ta namen zagotovil skupno 15 milijonov evrov. Subvencije na vozilo znašajo od 2500 do 9000 evrov, odvisno od vrste pogona in kategorije vozila.

Postavlja se logično vprašanje: kdo financira, s čigavim denarjem in kaj?

Državno sofinanciranje je oblika finančne podpore, ki jo država zagotavlja državljanom ali organizacijam za spodbujanje določenih dejavnosti ali doseganje ciljev javnega interesa. Ta denar prihaja iz enega vira, in sicer iz žepov državljanov, ki financirajo državni in evropski proračun.

Državljani Hrvaške in drugih balkanskih držav so vabljeni k sofinanciranju »zelenih« avtomobilov, ki, pozor, niso proizvedeni na ozemlju naših držav. Torej s težko prigaranim denarjem državljani financirajo tuje avtomobilske proizvajalce, njihovo gospodarstvo in delavce.

Kako je mogoče, da tega nihče ne vidi in ne reagira?

Vse to mine brez resnih odzivov malih ljudi, ki s svojim znojem financirajo električna vozila. Predstavljajte si, kmet, ki prideluje krompir, mora financirati kakšnega hrvaškega ali bosanskega snoba z 9.000 €? Koliko krompirja je treba izvoziti, da poplačamo eno sofinanciranje snobu, ki bo jutri hodil po Zagrebu, Sarajevu ali Beogradu.

Da ne bodo rekli, da samo kritizira

Na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji imajo okoli 4 milijone avtomobilov. Če se upošteva najmanjšo spodbudo v višini 2000 evrov z vsakim avtomobilom, bo zamen vseh avtomobilov s fosilnimi gorivi stala vrtoglavih 8 milijard evrov, ki jih bo zaslužil mali in pridni delavec.

Za teh 8 milijard evrov bi lahko zgradili sodobno tirnico za sodobne električne vlake, ki bi pokrivala vse države. Železniško omrežje bi gradili domači delavci, s čimer bi denar ostal znotraj naših držav.

Rešitve so zelo preproste in dosegljive, a politični paraziti so se naučili uničevati in prodajati tisto, kar je navaden človek s težavo ustvaril.