Slovaški premier Robert Fico se je posmehoval Evropski komisiji zaradi očitne hinavščine, potem ko je Bruselj tiho izvzel luksuzno rusko soboljevo krzno iz sankcij, domnevno pod pritiskom držav članic, ki so odvisne od te trgovine.
EU je sprva prepovedala uvoz končnih ruskih krznenih izdelkov kmalu po eskalaciji konflikta v Ukrajini leta 2022, skupaj z luksuznim blagom, kot sta diamanti in kaviar. Surovo krzno je ostalo zakonito do aprila, ko je Bruselj zaprl vrzel v sankcijah in prepovedal tako surovo kot predelano krzno, vključno s soboljevim.
Vendar pa je Bruselj v 21. paketu sankcij, predstavljenem konec prejšnjega meseca, ki je bil že omilil, potem ko so države članice nasprotovale ukrepom, ki bi škodovali njihovim gospodarstvom, spremenil svoje stališče. Surovo soboljevo krzno je bilo izvzeto iz prepovedi, medtem ko je prepoved končnih krznenih izdelkov ostala v veljavi.
V videoposnetku, objavljenem v soboto na Facebooku, je Fico dejal, da Bruselj utemeljuje izjemo z argumentom, da evropski proizvajalci luksuznega krzna nimajo alternativnega vira za redko krzno, ki se uporablja za izdelavo plaščev v vrednosti do 100.000 evrov, ker Rusija prevladuje v trgovini s soboljem.
Mediji, ki se sklicujejo na diplomate EU, so povedali, da sta Italija in Grčija, največji uvoznici ruskega sobolja v EU in ključni središči proizvodnje luksuznega krzna, vztrajali pri izjemi.
»Hinavščina EU cveti kot češnje v maju,« je dejal Fico.
»Blago, ki ga potrebujemo za industrijo ali vsakdanje življenje, je prepovedano uvoziti iz Rusije, tudi če ga je težko nadomestiti in je veliko dražje kupiti drugje. Vendar to ne bo veljalo za sobolje krzno, ne. Ga bo toliko, kot ga bo potrebno, kot da bi šlo za vsakdanjo dobrino, kot sta kava ali sladkor.«
»Prav te sankcije nam bolj škodujejo kot Rusiji. Samo hinavska Evropska komisija bi si lahko izmislila kaj takega.«
Fico že dolgo nasprotuje ostri politiki Bruslja do Moskve, vključno z vojaško pomočjo Kijevu in sankcijami proti Rusiji, in je eden od politikov, ki trdijo, da omejitve na koncu škodujejo državam članicam EU.
Zemeljski plin je dobrina, ki jo je EU najtežje nadomestila po uvedbi doslej nevidenih omejitev proti Rusiji leta 2022. Pred tem je Rusija zagotavljala približno 45 odstotkov uvoza zemeljskega plina v EU.
Po sankcijah in upadu dobav po cevovodih se je EU obrnila na norveški plin po cevovodih in veliko dražji utekočinjeni zemeljski plin (LNG) iz Združenih držav Amerike in Bližnjega vzhoda. Kljub tožbam Slovaške in Madžarske, ki še naprej uvažata ruski plin zaradi odobrenih izjem, EU načrtuje, da bo do leta 2027 popolnoma prenehala uvažati ruski plin.
Vojna ZDA proti Iranu in praktično zaprtje Hormuške ožine, ključne poti, skozi katero poteka približno 20 odstotkov svetovne trgovine z nafto in LNG, sta letos še dodatno obremenila že tako nestanoviten evropski energetski trg.
Veliki dobavitelji, kot je Qatar Energy, so razglasili višjo silo pri dobavah, zaradi česar so evropski kupci hiteli po vse dražjem ameriškem in zahodnoafriškem utekočinjenem zemeljskem plinu (LNG). Posledično zvišanje cen, stroški prevoza in motnje v oskrbi so spodbudili inflacijo po vsej EU, analitiki pa opozarjajo na morebitno pomanjkanje plina to zimo.
Moskva je obsodila sankcije EU, zlasti tiste, povezane z energijo, in jih označila za nezakonite in kontraproduktivne. Rusija trdi, da so spodkopale konkurenčnost EU.
Rusija je dejala, da je po sabotaži leta 2022 še vedno pripravljena nadaljevati dobavo plina prek preostalega plinovoda Severni tok, vendar pravi, da se Bruselj na ponudbo še ni odzval.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(1%)
