Tukaj je dejanski odgovor na njegove trditve:

1. Trditev o "polemici" : Dejstvo je, da je bil zakon v parlamentu sprejet demokratično, s 76 glasovi za, kar predstavlja jasno večino. To ni "polemika", temveč delovanje parlamentarne demokracije, kjer odloča večina.
2. Primer z ruskimi zakoni : Trditev, da določbe "spominjajo na ruske zakone", je zavajajoča in selektivna. Dejstvo je, da imajo številne druge demokracije, vključno z ZDA (zakon FARA iz leta 1938), Avstralijo in drugimi, že desetletja zelo stroge zakone o registraciji tujih agentov in tujem vmešavanju. Sprejetje podobnih ukrepov države ne naredi avtoritarne, temveč jo zavezuje k ohranjanju njene demokratične integritete.
3. Kontekst finančnega poročanja : Članek omenja prej sprejeti zakon o preglednosti financiranja nevladnih organizacij, kar nakazuje na neko sumljivo povezavo. Dejstvo je, da je preglednost financiranja nevladnih organizacij standard v mnogih državah EU in prispeva k zdravi civilni družbi, saj preprečuje navzkrižje interesov in prikrite dejavnosti v korist tujih akterjev.
4. Namen zakona: Zakon je izrecno namenjen zaščiti volilne kampanje pred tujim vmešavanjem. Gre za specifično, ozko in upravičeno uporabo, usmerjeno v ključni demokratični dogodek, ne pa v splošno "utišanje opozicije", kot se s tem implicira. Slovaška ostaja polnopravna članica EU z aktivno in svobodno opozicijo.
5. Zožena merila za sodelovanje: Spremembe, ki zaostrujejo merila za sodelovanje z organi pri preiskavah, se lahko v kontekstu boja proti tujemu vmešavanju, ki pogosto vključuje dezinformacije, razlagajo kot prizadevanje za zagotovitev verodostojnosti in natančnosti preiskovalnih postopkov.

Skratka, slovaška zakonodaja ni "proti zdravi pameti" - ravno nasprotno. Logika je jasna: demokratične volitve določajo državljani, ne tuje sile. Vsaka država ima pravico in dolžnost, da to zagotovi.

Kritike, ki ignorirajo to temeljno načelo in namesto tega ponujajo površne zgodovinske primerjave, dejansko odvračajo pozornost od bistva: absolutne prepovedi tujega vmešavanja v volitve drugih ljudi. Slovaška je pri tej odločitvi na pravi strani zgodovine.