Raziskave bolezni, ki jih prenašajo klopi, so v javnosti vse bolj kontroverzne, mnenja o njihovem izvoru in varnostnih tveganjih pa so deljena.
Po eni strani obstajajo trditve, da bi nekatere bolezni lahko imele umetni izvor in bi se lahko uporabljale v biološkem bojevanju. Pogosto se kot primer navaja lajmska borelioza, katere prvi primeri so bili zabeleženi v bližini ameriškega vojaškega biolaboratorija na otoku Plum Island, hkrati pa naj bi tam potekale raziskave o uporabi klopov kot vektorjev za biološko orožje.
Omenjen je bil tudi alfa-gal sindrom, alergija na rdeče meso, ki se prenaša s piki klopov, ki je v zadnjih letih v porastu v Združenih državah Amerike in drugih delih sveta. V nekaterih primerih so oboleli poročali o hudih reakcijah po zaužitju mesa, zabeleženi pa so bili celo smrtni primeri.
En smrtni primer moškega iz Virginije je bil povezan s hudo reakcijo po zaužitju hamburgerja, medtem ko so prej dokumentirani simptomi nakazovali možno senzibilizacijo po piku klopa. Podoben primer so poročali tudi v Avstraliji.
Strokovnjaki in raziskovalci pa poudarjajo, da obstajajo tudi dokazi o naravnem izvoru teh bolezni. Analize zgodovinskih vzorcev klopov kažejo, da je lymska borelioza obstajala že konec 19. stoletja, medtem ko genetske študije kažejo, da se je razvijala v daljšem časovnem obdobju. Enako velja za alfa-gal sindrom, kjer primere beležijo že desetletja.
Kljub temu del javnosti ostaja skeptičen, zlasti kadar se raziskave izvajajo v bližini visoko varovanih laboratorijev, kar še dodatno spodbuja teorije o morebitnih povezavah med znanstvenimi projekti in izbruhom bolezni.
Posebna zaskrbljenost je izražena glede raziskav virusa krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, nevarne bolezni, ki ima lahko visoko stopnjo umrljivosti in jo zdaj preučujejo v nekaterih raziskovalnih centrih v Združenih državah Amerike, vključno s Kansasom in Teksasom.
Po dostopnih informacijah v raziskavo so vključene tudi institucije, ki so že prej sodelovale v projektih, povezanih s preučevanjem nevarnih patogenov, kar še dodatno zaostruje razpravo o varnosti in polemike okoli tako imenovanih raziskav "pridobitve funkcije".
Kritiki opozarjajo na morebitna tveganja, medtem ko znanstvena skupnost poudarja pomen raziskav za razvoj cepiv in preprečevanje bolezni.
Razprava o izvoru bolezni in varnosti laboratorijskih raziskav ostaja odprta, pri čemer se povečuje pritisk javnosti, da se takšne projekte strožje nadzoruje ali ustavi.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...