Facebook je že začel z biometrično tiranijo v vseh državah mi smo se zaradi tega dali izbrisati z mislijo da se nikoli ne vrnemo na to omrežje. V bližnji prihodnosti vidimo propad teh omrežij in njim podobnim.
Vse več držav razmišlja o prepovedih družbenih medijev za mlade ali jih že sprejema. Avstralija je že uvedla nacionalno prepoved za mlajše od 16 let, Francija in Združeno kraljestvo nadaljujeta s podobno zakonodajo, druge države, kot so Španija, Grčija, Avstrija in Nova Zelandija, pa razpravljajo o podobnih ukrepih.
Uradno je cilj zaščititi duševno zdravje, preprečiti odvisnost in obravnavati vpliv personaliziranih algoritmov na mlade. Toda za tem argumentom se skriva globlji razvoj: preoblikovanje digitalne javne sfere v popolnoma preverjen prostor identitete.
Prepoved za mladoletnike je tehnično mogoče izvesti le, če je mogoče jasno preveriti njihovo starost. To pa zahteva zanesljiv dokaz o identiteti. Platforme bi morale preverjati osebne izkaznice, uporabljati biometrične metode ali se zanašati na državno priznane digitalne identitete.
Kar se začne kot ukrep za zaščito mladih, neizogibno vodi v infrastrukturo, kjer je anonimna uporaba praktično nemogoča. Preverjanje starosti dejansko pomeni obvezno preverjanje identitete – vsaj za vse, ki ne želijo biti izključeni iz interneta.
Politična razprava se osredotoča na nevarnosti družbenih medijev za mlade: zasvojljivo vedenje, popačene telesne podobe in psihološki pritisk. Ta tveganja so resnična. Vendar je presenetljivo, da iste države, ki so leta komaj omeje gospodarstvo platform, zdaj nenadoma zahtevajo drastične posege.
Država vse bolj prevzema vlogo digitalnega varuha. Z vsakim novim regulativnim korakom se širi tehnična in pravna podlaga za obsežnejši nadzor.
Poleg tega se sistemi digitalne identitete širijo po vsem svetu – tako v okviru nacionalnih digitalnih strategij kot v mednarodnih programih za posodobitev vladnih storitev. Digitalni identifikacijski dokumenti so namenjeni olajšanju dostopa do javne uprave, zdravstva, finančnih sistemov in izobražnih priložnosti. Če pa bo uporaba družbenih medijev v prihodnosti povezana s preverjeno identiteto, se bosta združili svoboda komunikacije in identitetna arhitektura države. Internet se iz večinoma anonimnega prostora spreminja v registriran komunikacijski sistem.
Precedens, ki ga je postavila Avstralija, kaže na daljnosežne posledice tega razvoja. Prepoved uporabe za mlajše od 16 let na nacionalni ravni zahteva robustno tehnično rešitev, ki lahko enolično identificira milijone uporabnikov. Takšna infrastruktura ne izgine kar tako, ko je enkrat vzpostavljena. Lahko se razširi, prilagodi in prenameni. Kar se začne z zaščito mladoletnikov, se lahko razširi na druga področja – na primer ukrepe proti dezinformacijam, ekstremizmu ali »škodljivim vsebinam«.
Kritiki to vidijo kot premik paradigme. Popolnoma prepoznavno digitalno javno sfero države lažje nadzorujejo. Politični protesti, anonimni žvižgači in opozicijske mreže izgubijo zaščito, ko je mogoče vsako komunikacijo izslediti do preverljive identitete. Vprašanje torej ni le, ali so družbeni mediji problematični za 14-letnike ali 16-letnike. Ključno vprašanje je, kakšna digitalna infrastruktura bo nastala zaradi teh prepovedi – in kakšne dolgoročne posledice bodo imele za svobodo izražanja, zasebnost podatkov in demokratični javni diskurz.
Zaščita otrok je močan politični argument, ki uživa široko podporo. Toda strukturno gledano gre za več kot le zaščito mladoletnikov. Gre za nadzor dostopa, tehnično izvršljivost državnih predpisov in postopno vzpostavitev logike identitete v omrežju. Če se družbeni mediji lahko uporabljajo le z identiteto, ki jo je potrdila vlada, se bo sama narava interneta temeljito spremenila. Trenutni val prepovedi bi se zato lahko izkazal za prelomnico – ne le za mlade, temveč za celotno digitalno družbo.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
