|
| | |
NEWSEXCHANGE SI | Uroš Lipušček: Evropska unija v vrtincu militarizma ...| | | |
|
| Torek, 23. December, 2025 ob 5:21:23 |
  |
Zadnji, uradno soglasni sklep Sveta EU o najemu dolgoročnega posojila v višini 90 milijard evrov, ki naj bi Ukrajini omogočil nadaljevanje vojne vsaj še dve leti, pomeni prvi resen institucionalni korak k razgrajevanju Evropske unije kot demokratične politične skupnosti.
Nemški kancler Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta sicer doživela neuspeh s predlogom, da bi nadaljevanje vojne financirali z zaplembo ruskega državnega premoženja, vendar pa je 25 od 27 držav članic privolilo, da se EU v ta namen zadolži na mednarodnih kapitalskih trgih. Tako imenovana »evropska vojna stranka« je s tem dosegla vsaj začasno zmago.
Lizbonska pogodba jasno določa, da je za skupno zadolževanje EU potrebno soglasje Sveta EU. Ker pa so se države članice dogovorile zgolj o zamrznitvi ruskega državnega premoženja, ne pa tudi o njegovi zaplembi v korist Ukrajine, je Evropska komisija na zasedanju Evropskega sveta – organa, ki ga sestavljajo predsedniki držav ali vlad in naj bi s soglasjem sprejemal strateške usmeritve – vsilila dogovor o skupnem zadolževanju EU za financiranje pomoči Ukrajini v prihodnjih dveh letih.
Odločitev zaradi nasprotovanja Madžarske in Slovaške ni bila sprejeta s popolnim soglasjem, saj sta zavrnili udeležbo v tem posojilu. Določilo o nujnosti soglasja so pobudniki tega posojila obšli s sklicevanjem na mehanizem t. i. okrepljenega sodelovanja (enhanced cooperation), ki omogoča obvode. Sklep je bil tako sprejet kljub temu, da sta Madžarska in Slovaška izrecno glasovali proti in nista pristali na kakršnekoli obveznosti iz tega naslova, Češka pa je sicer glasovala za, a se je hkrati odpovedala kakršnim koli obveznostim.
Formalno soglasje v tem primeru torej ni bilo enako popolnemu soglasju, kar vodstvu EU omogoča »legalno« kršenje ustanovnih aktov EU. Predsednik slovenske vlade bi lahko podprl madžarsko-slovaško oziroma češko stališče, vendar je ostal zvest navodilom trojke oziroma bruseljske birokracije. S tem je, če bo takšen sklep potrdil tudi parlament, zavezal bodoče generacije za poplačilo našega dela posojila v višini najmanj 800 milijonov Eur. V bistvu gre za donacijo. Da bi Rusija po koncu vojne plačala Ukrajini reparacije so seveda samo pobožne želje oziroma pretveza pobudnikov tega posojila. Predsednik vlade je zamudil priložnost, da bi se pridružil trem srednjeevropskim državam, ki nasprotujejo vojni. Miru ne bo mogoče doseči z orožjem, ampak s pogovori! Demokracije ne branimo v Ukrajini, ki je prestreljena s korupcijo, ampak v vsaki članici posebej!
Evropska komisija in nekatere vodilne države članice si vse bolj odkrito prizadevajo za odpravo načela soglasja in uvedbo večinskega glasovanja v EU, s čimer bi bila stališča manjših držav sistematično povožena. Slovenija deluje v skupini držav, ki reformo sistema glasovanja podpirajo. Najbolj zagreti zagovornici preoblikovanja EU v federativno tvorbo sta Nemčija in Francija.
Politično vse bolj oslabljen francoski predsednik Macron podpira kanclerja Merza, ki ne skriva ambicije, da bi z novo militarizacijo – ob podpori predsednice Komisije – prevzel vodilno vlogo v EU. Militarizacija naj bi predvsem Nemčiji omogočila gospodarsko obnovo. Pogoj za to, pa je obstoj zunanjega sovražnika, v tem primeru Rusije.
Vplivni ameriški ekonomist Jeffrey Sachs je v odprtem pismu kanclerju Merzu opozoril, da Nemčija nosi pomemben del odgovornosti za vojno v Ukrajini: od tega, da se po drugi svetovni vojni ni odločila za nevtralnost, do sodelovanja pri širitvi Nata proti vzhodu, dopuščanja kršitev sporazumov Minsk 1 in 2, ter nepripravljenosti na pogovore z Moskvo. Pred nekaj dnevi je ena izmed visokih funkcionark bivše Bidnove administracije priznala, da do vojne v Ukrajini ne bi prišlo brez širjenja Nata.
Po napovedanem umiku ZDA iz aktivnega reševanja ukrajinske krize bo ključno vlogo pri oblikovanju bruseljske politike prevzela Nemčija. Predsednik slovenske vlade je med nedavnim obiskom v Berlinu podprl politiko kanclerja Merza, zlasti glede vprašanja zamrznitve ruskih državnih sredstev v EU. Enačenje z nemškimi vse bolj militarističnimi cilji, ni v dolgoročnem interesu Slovenije.
Slovenija mora ohranjati korektne odnose z vsemi velikimi silami. Zaradi zapletenega geopolitičnega položaja bi lahko v prihodnosti morda potrebovali rusko podporo. Rusofobne politike slovenskih oblasti v Moskvi ne bodo pozabili, posebej dobav orožja Ukrajini. Slovenije ne ogroža Rusija ampak potencialno kvečjemu sosednje države članice Nata, ki so imele do nas v preteklosti ozemeljske pretenzije.
Pred prvo svetovno vojno so ameriški strokovnjaki, ki so pripravljali predloge za mirovno konferenco, razmišljali o možnosti samostojne slovenske države. Od te ideje so odstopili, ker so menili, da bi Slovenija brez ameriške vojaške navzočnosti v nekaj letih postala nemški vazal. Ta opozorila se danes, več kot sto let pozneje, zdijo presenetljivo aktualna.
Naša diplomacija bi morala voditi aktivno politiko sodelovanja z srednjeevropskimi državami. Zaradi poglabljajoče se gospodarske krize v EU bi morala Slovenija iskati nova tržišča in partnerje, zlasti med državami skupine BRICS, ne glede na pomisleke bruseljske birokracije.
EU se je – kot potrjuje tudi najnovejša ameriška strategija nacionalne varnosti – znašla na geopolitičnem stranskem tiru. Izpadla je celo iz skupine C5 (ZDA, Kitajska, Rusija, Indija, Japonska), ki naj bi po mnenju Washingtona nadomestila nekdanjo skupino najbolj razvitih držav G7. V prihodnosti se bo EU soočala s številnimi odprtimi vprašanji: s težko uresničljivo obnovo politike sožitja v Evropi, vzpostavitvijo nove varnostne arhitekture, normalizacijo odnosov z Rusijo, migracijami, pospešitvijo tehnološkega razvoja itd.
Financiranje vojne v Ukrajini in njene obnove – ki gotovo ne bo omejeno na dve leti – bo povzročilo nova nasprotja in nadaljnjo fragmentacijo med državami članicami, podobno kot kmetijska politika, širitev EU in z njo povezano zmanjševanje kohezijskih sredstev.
Sedanje vodstvo EU nima ne vizije ne načrta za reševanje teh strukturnih problemov, ki resno ogrožajo njen obstoj. EU nosi v sebi številne usedline kolonialne preteklosti in še zdaleč ni tako demokratična ustanova kot se je zdelo pred našim vstopom vanjo. Odgovor vodilnih struktur EU in velikih držav na sedanjo krizo, ki jo preživlja, je predvsem zaostrovanje centralizacije in avtoritarnosti. To potrjujejo na primer vse strožja medijska cenzura in uvajanje številnih sankcij, ne samo proti Rusiji.
Na zadnji seji Sveta EU so – tudi s soglasjem slovenskih predstavnikov – uvedli sankcije proti 17 »neposlušnim« državljanom EU (prepoved potovanj, ukinitev bančnih računov itd.). Skupno jih je na tem seznamu že 59. Obtoženi so širjenja proruske propagande.
Med njimi je tudi polkovnik Jacques Baud, švicarski državljan, nekdanji vodja švicarske strateške obveščne službe, član vodstva mirovnih sil OZN, analitik Natovih obveščnih služb v Bruslju in avtor številnih strokovnih del. Kriv je zato ker opozarja na dvolično ravnanje evropskih politikov v vojni v Ukrajini. Obtožujejo ga teorij zarote, med drugim trditve, da je Ukrajina sama izzvala določene vojaške napade zato, da bi se pridružila Natu – kar je javno omenil na primer tudi nekdanji vodja kabineta ukrajinskega predsednika.
Na seznam obtoženih oseb, ga je uvrstila Kaja Kallas, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, oseba od katere je estonsko sodišče nedavno zahto, da na družbenem omrežju umakne neko svojo neresnično trditev in se opraviči. Če bo šlo tako naprej je samo vprašanje časa, kdaj bodo birokrati v Bruslju, podobne kazni izrekali tudi za stališča izrečena na javnih omrežjih. Absurd je, da je ameriški predsednik Trump, ki trdi, da v EU zatirajo svobodo medijev, postal njihov zaščitnik.
EU danes upravljajo politiki, ki Unijo vodijo vojno, v njen razkroj in v diktaturo. Tega bi se morali zavedati tudi slovenski politiki. Mandata niso dobili za to, da nekritično sledijo ukazom iz tujih centrov moči.
Uroš Lipušček
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
|
|
| | | |
| |
| |
|
| | | |
|
|
|
|
Mediji
Torek, 23. December, 2025 ob 5:21:23 
269 ogledov, 
0 komentarjev
