|
| | |
NEWSEXCHANGE SI | Kar 74 % Francozov ne zaupa več svoji vladi, 64 % dvomi o objektivnosti medijev ...| | | |
|
| Ponedeljek, 08. December, 2025 ob 14:31:12 |
  |
Žarek upanja
Nedavna anketa v Franciji , objavljena pod naslovom Le Cercle de la Défi ance (Krog nezaupanja), razkriva, da kar 74 odstotkov Francozov ne zaupa svoji vladi, 64 odstotkov dvomi v objektivnost osrednjih medijev, vsak drugi državljan pa je vsaj nekoliko nagnjen k "teoriji zarote". Študija, ki jo je za France-Soir in BonSens.org izvedel inštitut MIS Group , ni le statistična vaja – je ogledalo družbe, ki se razpada.
Naraščajoči krog nezaupanja
Raziskava, ki je bila izvedena konec novembra 2025 na reprezentativnem vzorcu 1200 odraslih Francozov, uporablja metodo kvot, da bi odražala realnost od Pariza do provinc. Ključna ugotovitev? Na vprašanje o trditvi »Zaupam francoski vladi« se je strinjalo le 17 odstotkov vprašanih, medtem ko jih je 74 odstotkov (od katerih se jih 45 odstotkov odločno ni strinjalo) to videlo kot simbol pomanjkljivosti. Podobno 59 odstotkov meni, da sodstvo ni neodvisno, temveč služi političnim elitam. V kontekstu nedavnih kriz, kot je bilo obvladovanje »pandemije«, te številke niso presenetljive: 49 odstotkov meni, da sta ministrstvo za zdravje in farmacevtska industrija prikrivala škodljivost cepiv, 30 odstotkov pa, da so bila zgodnja zdravljenja, kot je hidroksiklorokin, diskreditirana zgolj v prid cepljenju.
Kaj je privedlo do tega? Avtorji študije opisujejo »krog nezaupanja« kot začaran krog: izguba vere v vlado vodi v sumničavost do medijev, ki jo podpirajo, kar posledično hrani »teorije zarote«. V Franciji, kjer so rumeni jopiči leta 2018 simbolizirali ulično bes, ta dinamika ni nova. Zdaj pa je institucionalizirana. Kot pravi eden od zaključkov raziskave, »ta prelom ustvarja vakuum, ki ga zapolnjujejo alternativne narative – od blogov do družbenih omrežij – kjer se resnica spremeni v subjektivno igro«.
Odhod privržencev prevladujočih medijev in širše posledice
Mediji, tradicionalno varuhi vladne naracije, so zdaj v središču nevihte. 64 odstotkov vprašanih ocenjuje, da vsebinam na TF1, France Télévisions ali BFM "popolnoma manjka objektivnost", celo 48 odstotkov jih ne zaupa več glavnim medijem, 53 odstotkov pa jih sploh ne bere več. Namesto tega se 45 odstotkov obvešča prek alternativnih virov. To ni le bojkot – gre za eksodus. 47 odstotkov jih celo meni, da bi bilo treba državne subvencije medijem ukiniti, saj jih vidijo kot podaljšek političnega stroja.
V tej zgodbi imajo »teorije zarote« vlogo katalizatorja. 51 odstotkov Francozov priznava, da so »delno« ali »popolnoma« dovzetni za te ideje – 41 odstotkov »malo«, 10 odstotkov »popolnoma«. To niso le marginalizirani ljudje; to je polovica naroda, ki dvomi v uradne pripovedi. 41 odstotkov verjame v spolzko pobočje medijev in politikov, kjer se laži prepletajo za zaščito elit.
Ta raziskava ni le francoski pojav – postaja svetovni trend in opozorilo. Študija opozarja, da je to dokaz krhkosti tako imenovanih demokratičnih družb, kar povzroča trende, kot so nižje stopnje precepljenosti, večji odpor do politik in porast populizma. Kot ugotavlja študija, se zaupanje ne povrne čez noč, temveč zahteva temeljite reforme: preglednost, odgovornost in dialog.
Kakšno je stanje nezaupanja na Hrvaškem?
Na Hrvaškem, tako kot v Franciji, potekajo podobni procesi naraščajočega nezaupanja. Poleg tega številke, povezane s Hrvaško, pogosto presegajo evropska povprečja, kar odraža zapuščino tranzicije, korupcijskih škandalov in nedavnih kriz, kot sta »pandemija« in energetska negotovost. Po podatkih Edelmanovega barometra zaupanja za leto 2025 globalni indeks zaupanja stagnira pri 56 odstotkih, vlade in mediji pa le pri 52 odstotkih – vendar so razmere na Hrvaškem še bolj drastične.
Natančneje, ankete iz let 2024 in 2025 kažejo podobne trende kot v Franciji. Na primer, anketa iz septembra 2024 je pokazala, da 68 odstotkov Hrvatov nima zaupanja v sodstvo, le 1,2 odstotka pa ima popolno zaupanje – številka, ki je brez primere »klofuta« za sodstvo in celotno vlado. To se prekriva s francoskimi 59-odstotnimi nezaupanjami v sodstvo, vendar se na Hrvaškem korupcija pogosto navaja kot glavni krivec, kažejo študije o vplivu članstva v EU na zaznavanje korupcije. Kar zadeva vlado, anketa GONG iz aprila 2025 (na vzorcu 690 ljudi) kaže na nizko zaupanje v politične institucije z naraščajočo nagnjenostjo k populizmu – podobno kot francoska »rumena« jeza. Hrvati bolj zaupajo družbenim medijem, ki veljajo za »bolj verodostojne« vire, kot parlamentu ali vladi, kaže anketa iz aprila 2025.
Mediji so tukaj pod še večjim pritiskom: Reuters Institute 2025 poudarja, da so hrvaški mediji pod "močnim pritiskom HDZ", saj je zaupanje vanje tradicionalno nizko – podobno kot v Franciji, kjer je 64 odstotkov. Hrvaška je padla na 60. mesto na indeksu svobode tiska (Novinarji brez meja, 2025), 53 odstotkov državljanov pa se, tako kot Francozi, izogiba glavnim virom in se preusmerja k alternativam. Ta trend prispeva tudi k ustvarjanju vse večje baze tistih, ki verjamejo v "teorije zarote".
Zaključek
Konec koncev ta cikel nezaupanja ni le znak propada gnilega sistema, temveč tudi preroški klic v prebujanje. Ko se vse več ljudi osvobaja iluzije institucionalne nezmotljivosti, se bolj zavedajo svojih pravic, manipulacij in kolektivne moči, kar dvom spreminja v katalizator sprememb. V tej dobi polarizacije prav to naraščajoče zavedanje prinaša upanje, ne le ruši stare zidove lažne varnosti, temveč gradi tudi nove mostove pristnega dialoga in odgovornosti, ki vodijo v družbo, kjer resnica ni vsiljena, ampak se soustvarja.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
|
|
| | | |
| |
| |
|
| | | |
|
|
|
|
Ponedeljek, 08. December, 2025 ob 14:31:12 
119 ogledov, 
0 komentarjev
