|
| | |
NEWSEXCHANGE SI | Spopad na vrhu ZN o podnebju – COP30 se je končal s šibkim in praznim »načrtom« ...| | | |
|
| Ponedeljek, 24. November, 2025 ob 17:54:16 |
  |
Vrh ZN o podnebju COP30 se je končal z objavo deklaracije, ki poziva k »skupnim prizadevanjem« za preprečitev podnebne katastrofe, vendar brez jasnih korakov za dosego tega cilja.
Deklaracija priporoča, da države v naslednjem desetletju potrojijo porabo za »podnebno krizo«, uporabijo »prostovoljne kazalnike« za spremljanje napredka in sodelujejo pri uvedbi »Globalnega pospešnika za izvajanje«, ki je zasnovan za pospešitev prehoda s fosilnih goriv, vendar brez konkretnih mehanizmov.
Radikalni zeleni aktivisti so izrazili razočaranje, ker deklaracija ni uvedla končnega roka za postopno opustitev fosilnih goriv ali obveznega povečanja vladne porabe za podnebne programe. To razočaranje so javno delili visoki uradniki ZN, vključno z generalnim sekretarjem Antoniom Guterresom.
Vrh je še dodatno oslabila odsotnost voditeljev treh največjih svetovnih onesnažcev: Kitajske, Indije in Združenih držav.
COP30 je 30. izdaja »Konference pogodbenic UNFCCC«, letnega srečanja podpisnic Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Namen vrha je dogovoriti se o konkretnih politikah za boj proti tako imenovani »podnebni krizi«, predvsem s pritiskom na najbogatejše države, da preusmerijo bogastvo v revnejše države, ki so razglašene za »prvo bojno črto« podnebnih sprememb. Tokrat je vrh potekal v Belému v Braziliji, v osrčju Amazonije, da bi poudarili simboliko tega ekosistema v podnebnem gibanju.
Letošnji vrh je bil še posebej kaotičen, ker Belém ni imel ne zmogljivosti ne pogojev za sprejem več deset tisoč diplomatov, aktivistov in lobistov za fosilna goriva.
Natrpani dnevi dogodka so bili stisnjeni med dva incidenta – kršitev varnosti, ko so nasilni domorodni aktivisti 11. novembra vdrli v diplomatsko »modro cono«, in velik požar, ki je v četrtek zajel del iste cone.
Medtem je Simon Steele, izvršni sekretar UNFCCC, brazilskim oblastem poslal pismo, v katerem se je pritožil nad zdravstvenimi težavami udeležencev zaradi slabe klimatske naprave, pomanjkanja vode v straniščih in močnega dežja, zaradi katerega so puščale luči. Udeleženci so se pritoži, da stranišča sploh niso delovala.
Kljub slabim poročilom o organizaciji je brazilska vlada razglasila zmago in trdila, da je sposobna voditi »globalni dialog o prihodnosti fosilnih goriv«. Vodstvo COP30 je dejalo, da je že sam dosežek deklaracije uspeh zaradi »geopolitičnih napetosti«, pri čemer se je prikrito sklico na zavrnitev predsednika Donalda Trumpa, da bi sodeloval v podnebnih pobudah.
Predsedstvo vrha je neodvisno predstavilo dva »časovna načrta«: enega za prehod s fosilnih goriv, drugega za zaustavitev in obrnitev krčenja gozdov, vendar nobeden od njiju ni vseboval konkretnih zavez.
V končni izjavi je bil razglašen začetek »globalnega skupnega napora«, domnevno nove faze podnebnih ukrepov, ki poziva vse akterje, naj »znatno pospešijo in okrepijo podnebne ukrepe«. Predlagal je vzpostavitev prostovoljnih kazalnikov napredka in uvedbo »globalnega pospešnika izvajanja« kot prostovoljne platforme.
Dokument poziva države, naj v naslednjem desetletju potrojijo svojo porabo za podnebne programe, in ponovno poziva k povečanju financiranja držav v razvoju na vsaj 1,3 bilijona dolarjev na leto do leta 2035.
Drugi ukrepi vključujejo »delavnice za izmenjavo izkušenj« in sprejetje »načrta za enakost spolov pri podnebnih ukrepih«.
Nazadnje dokument opozarja, da se ničesar v njem ne sme razumeti kot poziv k kaznovanju držav zaradi velikih onesnažcev: ukrepi glede podnebnih sprememb »ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja mednarodne trgovine«.
Guterres je bil med prvimi, ki je izrazil obžalovanje:
»Ne morem trditi, da je COP30 prinesel vse, kar je bilo potrebno. Razkorak med tem, kje smo, in tem, kar zahteva znanost, ostaja nevarno velik.«
Slabo uspešnost je priznal tudi Steele:
»Zanikanje, delitev in geopolitika so letos močno udarili mednarodnemu sodelovanju.«
Najbolj razočarane so bile okoljske skupine, ki so izpostavile pomanjkanje ukrepov glede fosilnih goriv. Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) je izrazila »obžalovanje«, da niso bili doseženi konkretni rezultati pri »ključnih vprašanjih v boju proti podnebni krizi«.
Jasper Inventor, namestnik programskega direktorja pri Greenpeace International, je vrh označil za neuspeh: »COP30 se je začel z udarcem, končal pa s šepetom razočaranja.«
Med najglasnejšimi kritiki je bil predsednik Kolumbije Gustavo Petro, radikalni levičar in nekdanji marksistični gverilec. Dejal je, da deklaracije ni sprejel, ker fosilnih goriv ne imenuje kot glavnega vzroka podnebne krize, vse ostalo pa je označil za »hinavščino«.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
|
|
| | | |
| |
| |
|
| | | |
|
|
|
|
Ponedeljek, 24. November, 2025 ob 17:54:16 
151 ogledov, 
0 komentarjev
