Debančno poslovanje – orodje politične discipline

»Suspenzija brez pravne podlage«, tako Baldan opisuje dejanja bank in enote EU za preglednost. Tako kot mnogim drugim mu je jasno, da gre za ciljno usmerjeno represivno dejanje proti neželenemu kritiku. Zaprtje njegovih računov vpliva na njegovo (in družinsko) vsakdanje življenje in delo ter pošilja jasno sporočilo vsakemu morebitnemu žvižgaču: tisti, ki izzivajo tiste na oblasti, tvegajo svojo finančno varnost.

Banke same so o zadevi doslej molčale. Zato ni bilo uradno potrjeno, ali obstaja neposredna povezava med Baldanovimi političnimi dejavnostmi in odločitvijo bank ali pa so za zaprtje njegovih računov odgovorni drugi, regulativni razlogi. Vendar pa dejstvo, da se finančni sektor vse bolj pojavlja kot orodje političnega aparata, ni nič novega. Domoljubni aktivisti, kot je Martin Sellner, in alternativni mediji se tega že dolgo zavedajo.

Baldan ni le tožilec v škandalu »Pfizergate«, ampak tudi avtor knjige »Ursula Gates«. V njej razkriva lobiranje znotraj EU, mrežo korporativnih interesov, možganskih trustov in globalnih centrov moči, kot je Svetovni gospodarski forum, ki globoko posega v procese odločanja Evropske komisije. Njegove izkušnje kot nekdanjega insajdera naredijo delo še bolj eksplozivno. Je naključje, da je imetnik pravic do te knjige, Baldanova organizacija »Rights and Freedom Press«, prav tako prizadet zaradi zaprtja računov?

Celo sodišča podpirajo kartel moči

Januarja 2025 je mestni svet Liègea zavrnil Baldanovo tožbo. Navedeni razlog: ni bilo »osebne škode«. Belgijsko kasacijsko sodišče je prejšnji teden potrdilo odločitev. Von der Leyenova je bila oproščena. Toda Baldanov obstoj je pod napadom. Medtem pa resnična vprašanja – besedilna sporočila, večmilijardni posel, pomanjkanje preglednosti – ostajajo zavita v skrivnost.

Čeprav je Evropsko sodišče razsodilo, da je Komisija dolžna biti pregledna, čemu so sodbe koristne, če nimajo posledic? Besedilna sporočila Pfizergate naj bi bila že zdavnaj uničena. Zaradi pomanjkanja prostora je bilo sprva navedeno. Primer zaključen?

Evropska komisija, ki se rada predstavlja kot varuhinja evropskih vrednot, bedno propada na področju preglednosti, vključevanja državljanov in demokracije. Tisti, ki kritizirajo, so ogroženi. Tisti, ki molčijo, so nagrajeni.

Dejstvo, da je celo glasovanje o nezaupnici von der Leyen v parlamentu imelo le majhen učinek, ponazarja samozadovoljstvo aparata, ki se vse bolj obrača proti svojim državljanom.