Evropska unija je pripravljena zapreti digitalne ustvarjalce, ki širijo »dezinformacije o cepivih«, pri čemer bo za uveljavljanje stroge cenzure uporabila Zakon o digitalnih storitvah (DSA). Evropska komisija meni, da je ta ukrep bistven za zaščito demokracije, saj je usmerjen na vsebine, ki na spletnih platformah škodujejo prizadevanjem za imunizacijo.

Zakon o digitalnih storitvah kot del Evropskega akcijskega načrta za demokracijo in okrepljenega kodeksa ravnanja glede dezinformacij vzpostavlja trden okvir za regulacijo večjih platform in iskalnikov. Komisija trdi, da so ti ukrepi ključni za boj proti lažnim pripovedim, ki spodkopavajo pobude javnega zdravja, zlasti ker narašča skepticizem glede cepiv.

Povečanje števila primerov ošpic, ki se je od leta 2023 do 2024 podvojilo, je okrepilo osredotočenost EU na imunizacijo. Tiskovni predstavnik zdravstvene komisije je v pogovoru za Vaccines Today izrazil zaskrbljenost zaradi porasta in poudaril sodelovanje z nacionalnimi zdravstvenimi organi in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) pri obvladovanju izbruhov.

Z povezovanjem skrbi za javno zdravje s spletnimi vsebinami EU upravičuje svojo agresivno držo. Kritiki opozarjajo, da zapiranje ustvarjalcev zaradi "dezinformacij" tvega dušenje svobode govora, kar sproža vprašanja o ravnovesju med javno varnostjo in individualnimi pravicami v digitalni dobi.

Komisija trdi, da nizke stopnje precepljenosti, opisane kot "neoptimalna" pokritost, omogočajo širjenje bolezni, kot so ošpice, ki bi jih sicer lahko preprečili z "varnim in učinkovitim cepljenjem". Poročajo se o prizadevanjih za podporo nacionalnim vladam pri krepitvi programov imunizacije in zagotavljanju stalne oskrbe s cepivom po vsej EU, hkrati pa se zatira kritično izražanje na spletu.

Kot glavni vzrok za upad stopnje cepljenja se navaja nezaupanje javnosti v zdravstvene organe in kampanje cepljenja. Uradniki EU hitro krivijo tako imenovane "dezinformacije" in "lažne informacije", s čimer namigujejo, da je vsaka naracija, ki odstopa od uradnih stališč, sama po sebi nevarna.

Komisija je poudarila: »Zaščita Evrope pred škodljivimi učinki dezinformacij, manipulacije z informacijami in vmešavanja je za Komisijo visoka prednostna naloga,« s čimer je jasno izrazila svojo zavezanost agresivnemu nadzoru govora pod krinko javnega zdravja.

Medtem je Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS), diplomatski in obveščni aparat EU, okrepila spremljanje in analizo informacijskih tokov. V tesnem sodelovanju z državami članicami in mednarodnimi organizacijami se zdaj osredotoča na tako imenovane dezinformacije na vse večjem številu političnih področij, kar vzbuja resne pomisleke glede političnega prekoračitve.

Poleg prizadevanj za cenzuro Komisija nadaljuje vrsto kampanj za odnose z javnostmi, katerih namen je usmeriti državljane k prednostnim stališčem. Pobude, kot je United in Protection, spodbujajo cepljenje z uporabo "zanesljivih, na dokazih temelječih informacij", čeprav to, kaj se šteje za "zanesljivo", izključno določajo oblasti. EU je ustvarila tudi evropski informacijski portal o cepljenju in sodelovala z organi, kot sta ECDC in Evropska agencija za zdravila (EMA), da bi javni diskurz nasičila z uradno odobrenimi sporočili.

Zagovarjanje cepljenja je tesno vpeto v politične okvire EU. Evropski načrt za boj proti raku in program EU4Health sta zdaj povezana s promocijo cepljenja, projekti, kot je Premagovanje ovir za cepljenje, pa si prizadevajo za odpravo ovir za dostop do cepiva, hkrati pa legitimno zadržanost javnosti zavračajo kot ovire, ki jih je treba premagati, in ne kot pomisleke, ki jih je treba obravnavati.