Pričakuje se, da bo Danska plačala njegov odhod: Mohamed Abdi Khan za trajni odhod zahteva 3,5 milijona kron – skoraj pol milijona evrov za hišo, posel in nov začetek v Afriki. Situacija je še posebej nenavadna, saj je ta »islamski vplivnež« Dansko menda že zapustil s pomočjo države, a se je kasneje vrnil.
Človek bi si mislil, da nekdo, ki želi zapustiti državo, preprosto spakira kovčke, rezervira let in se odpravi domov. A ne Mohamed Abdi Khan. Zdi se, da ima muslimanski »vplivnež« precej večje načrte. Po lastnih navedbah za trajni odhod z Danske zahteva vrtoglavih 3,5 milijona danskih kron – znesek, ki ustreza približno 470.000 evrom.
Khan se namerava preseliti v Džibuti in ima očitno jasno vizijo, kakšno naj bi bilo njegovo novo življenje. Hiša s petimi spalnicami naj bi stala okoli tri milijone kron, dodatnih 500.000 kron pa namerava vložiti v družinsko podjetje.
Davkoplače-valci torej ne bi financirali zgolj njegovega odhoda; cilj je očitno celovit finančni nov začetek – kritje stroškov za nepremičnino, posel in finančno osnovo za novo življenje v Džibutiju. Pomislite le na občutek lastništva v tem primeru: medtem ko delovne družine desetletja varčujejo in se odrekajo marsičemu, da bi si lahko privoščile lasten dom, moški, ki želi prostovoljno oditi, pričakuje skoraj pol milijona evrov za svoj novi začetek. Sredi avgusta se je Khan v podkastu časopisa B.T. pogovarjal z Inger Støjberg, vodjo stranke Danski demokrati. Med pogovorom ga je Støjbergova soočila z njegovo zahtevo in mu ponudila ček za 33.952 kron – znesek, ki zadostuje za letalske vozovnice zanj in njegovo družino. Vendar pa islamski vplivnež s tem predlogom ni bil zadovoljen; ponudbo je zavrnil in vztrajal pri svoji drznosti zahtevi po 3,5 milijona kron. Ta nenavaden pogovor se je odvil v ozadju Khanovih ponavljajočih se javnih kritik Danske in družbe, v kateri živi.
Mohamed Abdi Khan je na Dansko prispel iz Etiopije kot politični begunec leta 2015 in pridobil azil. Pozneje je v okviru združevanja družine v državo pripeljal še ženo; par ima šest otrok.
Zadeva je medtem prišla tudi v danski parlament. 18. avgusta 2026 je bilo v Folketingu vloženo poslansko vprašanje v zvezi z Mohamedom Abdijem Khanom in njegovo družino. V njem so izrecno omenjena poročila o njegovi zahtevi po izplačilu 3,5 milijona kron.
Obstaja pa še ena posebej zgovorna podrobnost. Khan je leta 2022 v okviru državnega programa za repatriacijo že odpotoval v Etiopijo. Vendar pa je pozneje izkoristil možnost vrnitve na Dansko, ki jo je ta program omogočal. Približno pet mesecev pozneje je – na podlagi svojega prejšnjega dovoljenja za prebivanje – znova živel v državi.
To odpira vprašanje: kakšna je vrednost programa za repatriacijo, če je mogoče odhod, ki ga je financirala država, tako zlahka razveljaviti? Še pomembneje pa je vprašanje, kakšno sporočilo država pošilja s tem, ko to dopušča. Tisti, ki prostovoljno zapustijo državo, lahko prejmejo finančno pomoč. Že to samo po sebi je absurdno: stroške krijejo davkoplačci v upanju, da se bodo izognili višjim poznejšim stroškom, če bi migrant ostal v državi. Vendar pa se socialna država ne more spremeniti v potovalno agencijo, financerja nepremičnin in poslovnega vlagatelja za vsakogar, ki želi znova zapustiti Evropo. Toda prav tako državo in tiste, ki jo financirajo, dojemajo migranti, kot je islamistični pridigar Khan.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
