Ekstremna suša poleti 2026 je razkrila skrite sledi preteklih nesreč po srednji in vzhodni Evropi. Rekordno nizka gladina Donave je celo razkrila ostanke mamutov, v strugi Labe pa so se pojavili tako imenovani "kamni lakote", zgodovinski vodomeri, na katerih so predniki beležili datume velikih suš. Eden najbolj znanih nosi opozorilo: "Če me vidiš, jokaj."
Danes bi to sporočilo lahko bilo simbol veliko širšega problema: energetske in industrijske krize, ki ogroža Evropsko unijo.
Bruseljski zeleni dogovor naj bi Evropo vodil k čistejši energiji, a je hkrati močno prizadel industrijsko bazo srednje in vzhodne Evrope. Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska in Romunija ostajajo med najbolj industrializiranimi deli EU, z deležem predelovalne industrije okoli 20 do 25 odstotkov BDP.
Prav tukaj se nahaja »Detroit Evrope«, ogromen avtomobilski grozd, ki vključuje Volkswagen, Škodo, Stellantis, Kio in BMW. Regija je ključna tudi za kemično in metalurško industrijo, od US Steel v Košicah in tovarne ArcelorMittal na Poljskem do kemičnih velikanov Duslo in Grupa Azoti. Zaprtje teh tovarn bi vplivalo na celotno evropsko dobavno verigo.
Zeleni prehod vpliva na industrijo
Težava je v tem, da obnovljivi viri energije ne morejo zanesljivo zagotoviti kontinuitete, ki jo potrebuje težka industrija. Na Češkem obnovljivi viri predstavljajo približno 19 odstotkov proizvodnje električne energije, na Slovaškem in Madžarskem približno 24 odstotkov, medtem ko Poljska predstavlja približno 26 do 27 odstotkov. Romunija je izjema s približno 45 do 48 odstotki, zahvaljujoč velikim hidroelektrarnam in vetrnim elektrarnam na Črnem morju.
Ko pa vključimo ogrevanje in promet, dejanski delež obnovljive energije v skupni končni porabi teh držav pade na le 14 do 24 odstotkov.
Poletje 2026 je pokazalo, kako ranljiv je sistem. Poljska je dosegla približno 30 gigavatov sončne zmogljivosti in zagnala svojo prvo veliko vetrno elektrarno na morju, Baltic Power. Vendar pa veter v mirnem in toplem poletju ni prisp pričakovane moči.
Na Češkem je ekstremna suša zmanjšala proizvodnjo hidroelektrarn na Vltavi in Labi, medtem ko je imela Slovaška zaradi nizke gladine Donave resne težave s hidroenergijo.
Madžarska, ki je postala baza nemških proizvajalcev avtomobilov, kot so Audi, BMW in Mercedes, pa tudi kitajskih podjetij, kot sta BWI in CJTL, se je prav tako soočila s težavami. Država ima približno 8,3 gigavata sončnih zmogljivosti, vendar v večernih konicah primanjkuje energije. Delež vetra v madžarskem elektroenergetskem omrežju ostaja okoli enega odstotka.
Kaj še ohranja tovarne pri življenju?
Kljub zelenemu prehodu je industrija srednje in vzhodne Evrope še vedno odvisna od treh tradicionalnih virov: jedrske energije, premoga in plina.
Premog še vedno proizvede približno 65 odstotkov električne energije na Poljskem in približno 40 odstotkov na Češkem, čeprav Bruselj vztraja pri njegovi postopni opustitvi.
Plin je še pomembnejši, ker služi za uravnoteženje elektroenergetskega omrežja, ko ni dovolj sonca in vetra, pa tudi kot ključna surovina za kemično industrijo in proizvodnjo gnojil.
Kljub politiki zmanjševanja odvisnosti od ruskih energetskih virov je bila Madžarska julija 2026 največji kupec ruskih fosilnih goriv v EU, saj je porabila približno 486 milijonov evrov. Približno 62 odstotkov tega zneska je bilo povezanih z zemeljskim plinom.
Kriza v Hormuški ožini je dodatno zvišala stroške utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), zato plin, ki prihaja prek južnega koridorja, ostaja ključnega pomena za energetsko intenzivno industrijo v regiji.
"Zeleni" v Bruslju
Evropski zeleni dogovor ni več le podnebna politika. Bruselj je z okoljskimi direktivami, sistemom trgovanja z emisijami in čezmejnim davkom na ogljik zgradil močan mehanizem pritiska na nacionalna gospodarstva.
Za države srednje in vzhodne Evrope je zeleni prehod vse bolj podoben sistemu pogojevanja: dostop do evropskih sredstev je povezan s pospešenim zmanjševanjem emisij, medtem ko posledice trpi industrijska baza.
Primer je Madžarska, ki je objavila razpis za razvoj 1000 megavatov novih vetrnih elektrarn. Čeprav je le sever države dovolj vetroven za resno proizvodnjo, Budimpešta s to potezo izpolnjuje zahteve Evropske komisije in v zameno prejme okoli 1,5 milijarde evrov za posodobitev elektroenergetskega omrežja.
Vrnitev k jedrski energiji
Zaradi vse večjih težav z obnovljivimi viri se države v regiji ponovno obračajo k jedrski energiji.
Slovaška bi lahko po pridobitvi licence za četrti blok jedrske elektrarne Mochovce kar 77,5 odstotka električne energije pridobila iz jedrskih virov. Madžarska jedrska elektrarna Pakš zagotavlja do polovico domače proizvodnje, medtem ko jedrski elektrarni Temelin in Dukovani na Češkem zagotavljata približno 40 odstotkov.
Poljska, ki do sedaj ni imela lastne jedrske proizvodnje, trenutno razvija več projektov.
Vendar pa niti jedrska energija ni imuna na podnebne spremembe. Jedrske elektrarne potrebujejo ogromne količine vode za hlajenje, kot je pokazala kriza na Madžarskem.
Med rekordno sušo v začetku avgusta se je proizvodnja jedrske elektrarne Pakš zmanjšala za več kot 75 odstotkov. Gladina Donave je bila tako nizka, da sistemi za zajemanje vode običajno niso mogli zagotavljati hlajenja.
Madžarski inženirji in vojska so nato s pomočjo zasebnih podjetij zgradili podvodni prag iz približno 200.000 ton kamenja in gramoza, da bi umetno dvignili gladino vode na sesalnem sistemu. Do 26. avgusta je elektrarna ponovno dosegla svojo projektno zmogljivost 2000 megavatov, vsi štirje reaktorji in osem turbin pa so bili spet v obratovanju.
Ta dogodek je dodatno odprl vprašanje o prihodnosti projekta Paksh 2.
Pakš 2 postaja geopolitično vprašanje
Premier Peter Magyar je kritiziral projekt izgradnje še dveh reaktorjev VVER-1200 in pojasnil, da bi odvisnost od Donave lahko predstavljala resno tveganje v razmerah vse pogostejših suš.
Kritike so še posebej povezane z originalno zasnovo, ki predvideva pretočni hladilni sistem brez hladilnih stolpov. Nasprotniki trdijo, da bi izpust segrete vode v sušnih obdobjih lahko ogrozil ekosistem Donave.
Rusko podjetje Rosatom bi lahko projekt tehnično prilagodilo, vključno s kombiniranimi ali suhimi hladilnimi stolpi. Vendar bi takšne spremembe zahte nove regulativne postopke, dodatne stroške in morebitno večletno zamudo projekta, vrednega več kot 12 milijard evrov.
Hkrati Bruselj vse bolj spodbuja majhne modularne reaktorje kot alternativo velikim jedrskim projektom.
Za Madžarsko bi prehod na manjše reaktorje lahko pomenil večjo fleksibilnost in potencialno večjo udeležbo domačih podjetij, vendar bi lahko bila energija iz tehnologije SMR za 20 do 30 odstotkov dražja na megavat kot energija iz velikih konvencionalnih jedrskih elektrarn.
Evropa pred volitvami
Srednja in vzhodna Evropa je tako ujeta med podnebnimi cilji, geopolitičnimi pritiski in potrebo po ohranitvi svoje industrije.
Suše so pokazale slabosti hidroelektrarn in hladilnih sistemov jedrskih elektrarn. Vetrna in sončna energija ne moreta zagotoviti stabilne proizvodnje, medtem ko Bruselj hkrati pritiska na države, naj opustijo premog in zmanjšajo porabo plina.
Brez zanesljive in poceni energije bi lahko največje breme padlo prav na tovarne, ki sestavljajo industrijsko srce Evrope.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že opozorila avtomobilsko in kovinsko industrijo srednje in vzhodne Evrope, da je doba poceni virov končana, in jim naročila, naj "vztrajajo".
Težava je v tem, da bi lahko Evropa, če se bo sedanji trend nadalj, namesto zelene revolucije doživela nekaj povsem drugega: industrijski pas rjavenja.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
