Znanstveniki z inštituta za oceanografijo Scripps so razvili metodo, ki lahko z žganjem keramike pri temperaturi 112 °C loči pristne artefakte, starejše od tisoč let, od sodobnih ponaredkov.
Raziskovalna skupina pod vodstvom Yoava Vaknina je odkrila, da se magnetni podpis, ki ga glina pridobiva skozi stoletja, lahko izbriše le s segrevanjem nad 112 °C, pri novejših predmetih pa se ta signal izgubi že pri nižjih temperaturah. Metoda, objavljena v reviji PNAS 31. avgusta, bi lahko postala ključno forenzično orodje v boju proti nezakoniti trgovini s starinami, ki je letno vredna milijarde dolarjev.
Magnetni prstni odtis kot dokaz starosti
V pečeh pečena keramika ohranja odtis zemeljskega magnetnega polja od trenutka nastanka. Večji delci gline trajno obdržijo smer tega polja in ustvarjajo tako imenovani termotrajni magnetizem. Manjši delci pa sčasoma spremenijo svoj magnetni signal pod vplivom nihanj v zemeljskem polju – pojav, znan kot viskozni remanentni magnetizem.
Prav ta razlika omogoča novo metodo. Viskozni magnetizem se lahko izbriše s ponovnim segrevanjem in mlajši kot je predmet, nižja je temperatura, potrebna za izbris. Ekipa je testirala več tisoč let stare predmete, spominke iz jeruzalemskih trgovin in znane ponaredke, ter jih pekla pri temperaturah 50 °C v korakih po 10 stopinj.
Računalniška revolucija v arheologiji
Poznavanje teh magnetnih lastnosti obstaja že desetletja, vendar je šele napredek v računalniški moči omogočil ustvarjanje mikromagnetnih modelov, ki so potrdili 112 °C kot temperaturni prag. Soavtorica Lisa Tauxe poudarja, da metoda pride ob pravem času – ponarejanje je postalo endemična težava v Izraelu, na Kitajskem, v Mehiki in skoraj vseh regijah z arheološkimi najdišči.
Vaknin posebej izpostavlja primer nedavnega sojenja v Izraelu, kjer prodaja ponarejenih artefaktov ni uspela prav zaradi pomanjkanja prepričljivih dokazov. Nova metoda bi lahko zapolnila to vrzel in postala standardni dokaz na sodiščih, ki se ukvarjajo s ponarejanjem umetnin.
Vprašanje, ki ostaja odprto
Čeprav metoda obljublja revolucijo v avtentikaciji, se postavlja vprašanje, kdo jo bo nadzoroval in ali bo enako dostopna vsem muzejem. V svetu, kjer se ponaredki vse pogosteje izdelujejo s pomočjo napredne tehnologije, vsak nov način zaščite skoraj takoj postane predmet proučevanja tistih, ki ga želijo zaobiti. Ali bo ta tehnika dolgoročno zaščitila kulturno dediščino ali le dvignila letvico za bolj spretne ponarejce, ostaja odprto vprašanje.
Raziskovalci že napovedujejo uporabo metode za artefakte sporne avtentičnosti v muzejih po vsem svetu, sodišča pa bodo morda kmalu dobila novo znanstveno podlago za sodbe v primerih trgovine s starinami.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...