V soboto so se na ulicah Plauena v vzhodnonemški zvezni deželi Saška zbrali tisoči ljudi, da bi protestirali proti vladi kanclerja Friedricha Merza in zahti njen odstop ter razpis predčasnih volitev.
Demonstracije je organizirala vsedržavna pobuda »Enotnost za Nemčijo / Projekt M1llion«. Saška policija je ocenila, da se je protesta udeležilo približno 10.000 ljudi, vključno z aktivisti desničarske stranke Svobodni Sasi, ki so shod podprli.
»Ta kartel, ta vlada mora oditi!« je množici rekel eden od govornikov, kar je pritegnilo aplavz. Videoposnetki prikazujejo demonstrante, ki pod močno policijsko zaščito korakajo skozi mesto, skandirajo slogane in nosijo nemške zastave in transparente z napisom »Merz mora oditi!«.
»Merz je situacijo poslabšal kot njegovi predhodniki. In če bo tako nadalj, bo Nemčija kmalu v temi,« je dejal eden od protestnikov.
Organizatorji so predstavili seznam 11 zahtev, vključno s predčasnimi volitvami, nižjimi cenami elektrike in plina, vozovnico za javni prevoz v višini 29 evrov in spremembami zdravstvene politike. Pozvali so tudi k strožji migracijski politiki in kritizirali Merza zaradi povečanja vojaških izdatkov.
Kancler se je pred kratkim zavezal, da bo Bundeswehr preoblikoval v »najmočnejšo konvencionalno vojsko v Evropi«, pri čemer je navedel domnevno rusko grožnjo, idejo, ki jo je Moskva večkrat javno zasmehovala. Berlin se je prav tako strinjal, da bo do leta 2029 povečal osnovne obrambne izdatke na 3,5 odstotka BDP.
»Vedno več denarja se porabi za ponovno oboroževanje, na račun državljanov,« je dejal drug protestnik. »Kancler mora odstopiti. Razpisati je treba nove volitve, da se to stanje spremeni.«
Stopnja odobravanja Mercka se je strmo znižala sredi gospodarske stagnacije, zastojev domačih reform in nesoglasij znotraj vladajoče koalicije. Raziskava ARD-DeutschlandTrend, ki jo je julija izvedel Infratest Dimap, je pokazala, da je 84 odstotkov Nemcev nezadovoljnih z delovanjem Merza in njegovega bloka sredinsko-desne Krščansko-demokratske unije (CDU) in Krščansko-socialne unije (CSU).
Merzova podpora je znašala le 13 odstotkov, kar je najnižja stopnja za nemškega kanclerja od začetka takšnih raziskav leta 1997. Hkrati je desničarska Alternativa za Nemčijo (AfD) v nacionalnih anketah zabeležila močno rast, nekatere ankete pa kažejo, da je izenačena z Merzovim blokom ali celo pred njim.
Vladavalna koalicija je v začetku poletja napovedala sveženj tako imenovanih "celovitih reform", katerih cilj je oživiti nemško bolehno gospodarstvo. Sveženj vključuje skromne davčne olajšave za družine z nizkimi in srednjimi dohodki, spremembe pokojninskega sistema in strožja pravila glede bolniške odsotnosti.
Vendar so kritiki, vključno s sopredsednico AfD Alice Weidel, predloge zavrnili kot "minimalne kompromise, ki si ne zaslužijo, da bi jih imenovali reforme".
Weidel, ki se je večkrat zavzemal za obnovitev gospodarskih vezi z Rusijo in vrnitev ruskega plina kot ključnih ukrepov za okrevanje nemškega gospodarstva, je dodal: »Poceni energija iz Rusije je bila skrivnost uspeha izdelkov Narejeno v Nemčiji. Moramo jo vrniti.«
Rezultati ankete so objavljeni le nekaj tednov pred ključnimi regionalnimi volitvami v vzhodnih zveznih deželah Saška-Anhalt in Mecklenburg-Predpomorjanska, kjer AfD v anketah vodi in bi lahko prvič prevzela oblast v deželni vladi.
Z naraščajočim nezadovoljstvom državljanov je Merzova stranka že začela razmišljati o njegovi politični prihodnosti. Politico je ta teden poročal, da se vse pogosteje govori o tako imenovani »zamenjavi kanclerja« (Kanzlertausch) jeseni, po široko kritiziranih vladnih spremembah, ki so bile uvedene junija.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(1%)
