1. septembra 2021 je ustanovitelj Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) Klaus Schwab imel javni pogovor s predsednico Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde. Teme so vključe posledice pandemije koronavirusa, podnebno politiko, gospodarsko neenakost in prihodnost svetovnega gospodarskega sistema. Celoten pogovor je objavil WEF.

Mislim, da bo svet, v katerem živimo, nosil brazgotine COVID-a. S tem mislim, da ne bomo več potovali na enak način, tako spontano in naključno kot prej.

Pet let pozneje ta iz za mnoge opazovalce dobi nov pomen. Potovanje z letalom postaja dražje, cene kerozina se zaradi geopolitičnih napetosti zvišujejo, dajatve na CO₂ in podnebni cilji se širijo, številne letalske družbe pa zvišujejo cene svojih vozovnic. Tudi letalski sektor sam opozarja na naraščajoče stroške energije in regulativne stroške.

Med intervjujem Lagarde ni govorila le o pandemiji. Izrecno je izjavila, da bodo ukrepi proti podnebnim spremembam neizogibno povzročili stroške.

Včasih je treba sprejeti težke odločitve – na primer z določitvijo cene za emisije CO₂ ali z regulacijo dejavnosti na način, da nekatere stvari postanejo dražje.

Pojasnila je, da je po njenem mnenju lahko zvišanje cen del podnebne politike. WEF je intervju objavil kot del svojih razprav o gospodarskem prehodu po pandemiji ter o trajnosti in varstvu podnebja.

Svetovni gospodarski forum nima demokratične legitimnosti v smislu, da je izvoljena institucija. Kljub temu se tam redno srečujejo voditelji držav in vlad, guvernerji centralnih bank, vodilni delavci velikih korporacij in predstavniki mednarodnih organizacij.

Kritiki ga vidijo kot platformo, na kateri se razvijajo politične in gospodarske smernice brez možnosti neposrednega vpliva državljanov nanje. Zagovorniki pa WEF vidijo kot forum za dialog, namenjen spodbujanju izmenjave med politiko, poslovnim svetom in akademskimi krogi.

Christine Lagarde je že leta v središču političnih razprav. Leta 2016 jo je francosko sodišče spoznalo za krivo malomarnosti pri ravnanju z javnimi sredstvi v povezavi s tako imenovano afero Tapia. Vendar sodišče ni izreklo kazni ali ji dodalo obsodbe v kazensko evidenco, kar bi ji omogočilo nadaljevanje mednarodnih dolžnosti.

Ali so bile izjave Lagarde politični cilj ali le ocena prihodnjega razvoja, ostaja stvar interpretacije. Vendar je eno gotovo: že leta 2021 je odkrito govorila o tem, kako bo podnebna politika podražila nekatere dejavnosti in da potovanja v prihodnosti ne bodo več "tako spontana in naključna", kot so bila nekoč.

V kontekstu naraščajočih cen energije, višjih stroškov letalskih potovanj in dodatnih podnebnih ciljev se o tej razpravi danes znova veliko razpravlja – zlasti s strani kritikov, ki jo vidijo kot zgodnjega napovedovalca dogodkov, ki jih potniki zdaj vse bolj čutijo v svojih denarnicah.