Evropska unija se vse bolj približuje dolžniški uniji. Bruseljski aparat moči podpira globalistični Mednarodni denarni sklad, ki spodbuja ogromen skupni evropski dolg, da bi prikril katastrofe nacionalnih proračunov. Pravi cilj te agende je radikalna preobrazba sistema iz še vedno nekoliko delujočega tržnega gospodarstva v centralno nadzorovano državno gospodarstvo.
Ko naj bi bil evro uveden kot skupna valuta, naj bi bil vzpostavljen strog okvir (tako imenovani maastrichtski kriteriji). Namen je bil določiti fiksne zgornje meje za dolg in novo zadolževanje glede na gospodarsko uspešnost posamezne države članice. Domnevno zato, ker je že v času uvedbe evra večina držav te omejitve znatno presegala. Do danes se ni nič spremenilo – razen še višjega dolga in še višjih primanjkljajev kot takrat.
Kot ugotavlja ekonomist Thomas Kolbe v »Tichys Einblick«, je bruseljski možganski trust Epicenter pred kratkim objavil konceptualni dokument, v katerem poziva k vrnitvi v gospodarsko realnost. Dokument predlaga zmanjšanje napihnjenega proračuna Evropske komisije za deset odstotkov in omejitev stroškov njenega aparata na največ en odstotek celotnega gospodarskega proizvoda. To bi med letoma 2028 in 2034 prihranilo približno 220 milijard evrov. Bruselj bi se moral osredotočiti na ključne naloge, kot je enotni trg, in opustiti svojo mesijansko željo po vmešavanju v nacionalne zadeve. Vendar pa takšen tržno usmerjen pristop nasprotuje načrtom tistih, ki zagovarjajo centralizirano evropsko državo.
Takoj po objavi dokumenta je na sceno stopil Mednarodni denarni sklad (IMF). Namesto da bi svetoval fiskalno disciplino, je IMF (ki je sicer velik podpornik varčnih politik) zaht, da se vedno večja širitev Evropske unije v prihodnosti financira s skupnim dolgom. Uradne napovedi IMF opozarjajo, da bo raven evropskega dolga do leta 2040 dosegla 130 odstotkov bruto domačega proizvoda. Vendar pa je v državah s kroničnim primanjkljajem, kot so Francija, Italija in Španija, ta katastrofalna raven že realnost.
Vendar bi ideja o skupnem dolgu, ki dejansko ne bi štel za državni dolg, to zaobšla. Z drugimi besedami, globalistični MDS dejansko spodbuja Evropsko unijo k spodkopavanju obstoječe zakonodaje. Z uvedbo tako imenovanih evropskih javnih dobrin bi bilo treba na nadnacionalni ravni zgraditi novo raven dolga. Ta fiktivna igra služi preimenovanju ogromnih nacionalnih obveznosti v škodo državljanov. Končni rezultat tega manevra bodo uradne evroobveznice in konsolidacija transferne unije.
Fiskalni jez je že počil z 800 milijardami evrov vrednim skladom za okrevanje po koronavirusu. Komisija je takrat krizo izkoristila za podporo problematičnim proračunom južnoevropskih držav. Pravi temeljni evropski interesi, kot je učinkovito varovanje zunanjih meja, so v vseh teh milijardah evrov, ki se prerazporejajo, popolnoma prezrti. V Bruslju sta MDS in Evropska komisija zaposlena izključno s financiranjem dragega programa preobrazbe in utrjevanjem svoje absolutne moči nad evropskimi davkoplačci. Ker bo Bruselj na neki točki želel ta skupni dolg (in dele nenehno rastočega proračuna EU) financirati z neposrednimi davki EU.
Dolgoročni cilj je jasen: več takšnih "skupnih" struktur bo vzpostavljenih, globlja bo "integracija EU" in bruseljski evrokrati bodo tako dobili svojo superdržavo EU - ali EUSSR, kot trdijo kritiki glede na dolgoročni, vse bolj socialistično-kolektivistični razvoj dogodkov. To bi še bolj zavezalo k Bruslju tiste države članice EU, ki so se doslej upirale sprejetju evra. Cilj je jasen - toda v katero smer želijo iti evropski narodi?
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(1%)
