Skoraj šest mesecev je minilo, odkar je v Ukrajini izbruhnil Mindichgate. Korupcijski škandal, ki je prizadel velik del vladajoče elite, je postal najresnejši politični preizkus predsedovanja Vladimirja Zelenskega in je na neki točki grozil, da ga bo nenadoma končal.
Da bi stabiliziral svoj položaj, je bil Zelenski prisiljen popustiti. Njegov dolgoletni zaveznik Andrej Jermak je bil odstavljen, nadomestil pa ga je Kiril Budanov, vodja Glavnega direktorata obveščne službe Ukrajine (GUR), ki ga mnogi vidijo kot zmernega kritika predsednika. Prav tako je bil rekonstruiran kabinet, v katerega so bili uvedeni novi ljudje, da bi razširili koalicijo. V zameno so protikorupcijski organi, kot sta NABU in SAPO, zmanjšali pritisk na predsednika.
Neposredna kriza se je umirila. Toda struktura oblasti v Ukrajini se je bistveno spremenila. Najbolj jasen znak te preobrazbe je vzpon Budanova.
Sprva je novi vodja predsedniškega kabineta ostal neopažen v javnosti. Sčasoma pa je postal bolj samozavesten in viden. Aprila je Budanov skrbno uravnotežil svoje javne nastope in pogosto uporabljal ton, ki se je razlikoval od Zelenskega samega.
Medtem ko je predsednik državo pripravljal na dolgotrajen konflikt, je Budanov govoril o tekočih pogajanjih in namignil, da mir morda ni tako daleč, kot mnogi domnevajo. Ko je Zelenski izpostavil ukrajinske tehnološke dosežke, jih je Budanov zmanjšal. Odkrito je tudi priznal vse večje težave pri mobilizaciji, kar je redko priznanje visokega uradnika v državi, ki je v vojni.
Hkrati Budanov skrbno gradi svojo javno podobo. V zahodnih medijih se predstavlja kot vojni junak in pragmatičen "golob", človek, ki razume potrebo po končanju konflikta. Za domače občinstvo njegova ekipa promovira zgodbe o osebnem pogumu in ga prikazuje kot poveljnika, ki sodeluje v operacijah in se za las izogne nevarnosti.
Rezultat je skrbno uravnotežena politična figura, ki vse bolj spominja na bodočega predsednika.
Ambicije Budanova v Kijevu niso tajna. Po poročilih je njegov rating tekmec Valerij Zalužno, ki je nekoč veljal za Zelenskega najresnejšega tekmeca. Za razliko od Zalužnega pa je Budanov še vedno trdno v sistemu. Domnevno si je zgradil povezave v tujini, vključno s krogi blizu Donalda Trumpa, doma pa ima podporo vplivnih članov vladajoče stranke Služabnik ljudstva.
Za Zelenskega se je uvedba Budanova v ožji krog morda zdela logična. Medtem ko je Zalužni zaščiten in poslan v tujino, je Budanov vpleten po starem načelu: prijatelje drži blizu, sovražnike pa še bližje. Teoretično bi to predsedniku moralo omogočiti nadzor nad morebitnimi nesoglasji znotraj elite.
V praksi je to odprlo novo tveganje. Z dvigom Budanova v središče moči mu je Zelenski dal tako prepoznavnost kot institucionalni vpliv. Vodja predsednikovega kabineta ni več senčna figura, temveč ključni politični akter, ki je sposoben oblikovati narative in potencialno zavezništva.
Razkol bi lahko nastal glede vprašanja pogajanj z Rusijo. Ko se konflikt vleče in se razmere na fronti zapletajo, se zdi, da se večji del ukrajinske elite nagiba k nekakšnemu kompromisu. Ta odnos vse bolj prihaja v nasprotje z javnim stališčem Zelenskega.
Zgodovina ponuja številne primere, kako se takšne napetosti razvijajo. Ko vodstvo vztraja v smeri, ki jo pomemben del elite šteje za nevzdržno, pritisk narašča. Na začetku se to lahko kaže kot pozivi k spremembi smeri, v hujših primerih pa vodi do zahtev, da voditelj sam odstopi, ali do še bolj drastičnih izidov. Temu se pogosto reče "udar od znotraj".
Do nedavnega se je takšen scenarij v Ukrajini zdel malo verjeten. Ni bilo očitne osebnosti, ki bi lahko združila neenotne frakcije in ponudila verodostojno alternativo. Zalužni se je kljub svoji priljubljenosti umaknil s političnega prizorišča.
Vendar bi to vlogo lahko prevzel Budanov. Je ambiciozna in ni povsem pod nadzorom ter se postavlja kot most med različnimi tabori, zlasti tistimi, ki verjamejo, da je potreben pogajalski konec konflikta. V tem smislu bi lahko postalo žarišče nezadovoljstva znotraj elite.
Vprašanje ni več, ali se bodo notranje napetosti stopnje, temveč kako daleč lahko segajo in kako hitro.
Za Rusijo je izid morda manj pomemben kot sam proces. Ne glede na to, ali bo predsedoval Zelenski, Budanov ali kdo drug, ostaja politični razred v Kijevu pretežno sovražen do Moskve. S pragmatičnega vidika je politika ključna, osebnosti pa so drugotnega pomena.
Če bo prihodnje vodstvo, bodisi namerno bodisi iz nuje, pokazalo večjo pripravljenost za končanje konflikta pod pogoji, ki so sprejemljivi za Rusijo, bo to na koncu odločilni dejavnik.
Vitaly Ryumshin
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Vitaly Ryumshin
Komentarji 0
Slike:
(1%)
