Mednarodni znanstveniki opozarjajo, da atmosferski prenos pesticidov predstavlja globalno podcenjeno tveganje za ljudi in ekosisteme.
Nov znanstveni pregled, objavljen v prestižni reviji Journal of Hazardous Materials, razkriva zaskrbljujoče ravni onesnaženosti zraka s pesticidi, ki se lahko razširijo na stotine kilometrov od mesta uporabe. Raziskovalci poudarjajo, da trenutni sistemi za ocenjevanje tveganja ne upoštevajo prenosa teh kemikalij na dolge razdalje v ozračju, kar predstavlja resno grožnjo za zdravje ljudi in biotsko raznovrstnost.
V pregledu znanstvene literature, ki dokumentira onesnaženje ozračja s pesticidi, mednarodni raziskovalci ugotavljajo izpostavljenost ljudi in ekosistemov celo na oddaljenih območjih. Kot je objavljeno v reviji Journal of Hazardous Materials , avtorji navajajo: »Atmosferski transport pesticidov je globalno pomemben, a v veliki meri podcenjen dejavnik izpostavljenosti ljudi in okolja, onesnaženje pa je bilo dokumentirano daleč preko tretiranih polj. Ta pregled ponuja novo integrirano sintezo, ki povezuje poti emisij, procese atmosferske transformacije, dokaze spremljanja, omejitve modelov in regulativne vrzeli, da bi zagotovila celovito razumevanje usode in vplivov pesticidov v ozračju.«
Raziskovalci analizirajo trenutno znanje o emisijah pesticidov prek odnašanja in izhlapevanja (proces pretvorbe trdne ali tekoče snovi v plin ali paro) in poudarjajo »široko razširjeno odkrivanje tako trenutno uporabljenih kot prepovedanih pesticidov v okoljskih matricah daleč od mest njihove uporabe«, skupaj s posledicami za zdravje ljudi in okolja. Ker trenutni okvir za oceno tveganja »ne obravnava ustrezno motenj, ki jih povzroča atmosferski prenos pesticidov«, je nujna potreba po opustitvi intenzivnih praks uporabe kemikalij vse močnejša.
Ozadje problema
Čeprav ta pregled izpostavlja regulativne vrzeli v Evropski uniji (EU), navedena znanstvena literatura zajema onesnaževanje s pesticidi po vsem svetu. Beyond Pesticides obsežno spremlja regulativne vrzeli v ZDA, ki ne vključujejo številnih strožjih predpisov v EU. Kot smo že poročali, se uredba EU o pesticidih bolj opira na previdnostno načelo kot ameriški pristop k oceni tveganja, ki pri sprejemanju blažilnih ukrepov sprejema visoko stopnjo negotovosti in vrzeli v podatkih. Ena študija z naslovom »ZDA zaostajajo za drugimi kmetijskimi državami pri prepovedi škodljivih pesticidov« kaže na do več sto milijonov funtov pesticidov, ki se letno uporabljajo v ZDA in so prepovedani v drugih državah, vključno s tistimi v EU.
Kljub strožjim predpisom v EU pregled ugotavlja: »Leta 2021 je bilo v Evropski uniji na približno 180 milijonih hektarjev kmetijskih zemljišč uporabljenih 355.175 ton pesticidov. To je povprečno približno 2 kg pesticidov na hektar, razporejenih po 43 % celotne površine EU.« Ta intenzivna uporaba pesticidov z različnimi lastnostmi v različnih okoljskih pogojih predstavlja svetovno razširjenost aktivnih in »inertnih« sestavin ter njihovih produktov transformacije v tleh, površinskih vodah, podtalnici in zraku.
Ostanki pesticidov so vseprisotni in onesnažujejo različne matrice, vključno z „žuželkami na zavarovanih območjih ali kopenskimi organizmi na neciljnih območjih, prahom v zaprtih prostorih in na prostem v stanovanjskih okoljih, deževnico, vzorci tal z ekoloških kmetij, ki ne uporabljajo sintetičnih pesticidov, in ekološko hrano.“
Poti kontaminacije s pesticidi
Različni načini izpostavljenosti pripeljejo organizme, vključno z ljudmi, v stik s pesticidi. Emisije pesticidov v zrak predstavljajo glavno pot, ki je posledica več procesov. »Do 60 % odmerka lahko vstopi v ozračje zaradi neposrednega odnašanja škropiva med nanašanjem,« navajajo avtorji. Nadaljujejo: »Prah, ki vsebuje pesticide, se lahko sprosti v zrak, ko se uporabljajo granulirani proizvodi ali tretirana semena. Izhlapevanje iz rastlin, tal in površinskih voda se lahko pojavi več dni do tednov po nanosu. Tudi pesticidi, razvrščeni kot nehlapni, lahko vstopijo v ozračje z emisijami aerosolov iz delcev tal.«
Glede na fizikalno-kemijske lastnosti pesticidov lahko v zraku ostanejo minute, ure, dni ali tedne, pri čemer ozračje deluje kot rezervoar in transportni medij za te kemikalije. Prenašanje po zraku na različna območja je v veliki meri odvisno od meteoroloških parametrov, kot so med drugim polja vetra, padavine in temperatura.
Kot opisujejo raziskovalci: »Atmosfersko odlaganje pesticidov prispeva k njihovi življenjski dobi v okolju in porazdelitvi daleč od njihovih prvotnih mest uporabe in poteka po dveh glavnih poteh: suhem in mokrem odlaganju. Suho odlaganje vključuje prenos delcev ali plinov pesticidov iz zraka na kopenske ali vodne površine s turbulentno difuzijo in odlaganjem, neodvisno od padavin ... Nasprotno pa se mokro odlaganje nanaša na odstranjevanje pesticidov iz ozračja s padavinami, kot sta dež in sneg. Med mokrim odlaganjem se tako delci kot plinaste oblike pesticidov vključijo v kapljice v oblakih ali padavine in se nato odložijo na ekosisteme.«
Raziskave kažejo, da ti procesi igrajo pomembno vlogo pri izpostavljenosti okolja pesticidom, saj omogočajo, da ostanki dosežejo tla, vegetacijo, urbana območja, vodna telesa in led, ki niso blizu prvotnega mesta nanosa. »Pesticidi lahko vstopijo v ozračje med nanosom z odnašanjem kapljic škropiva ali po nanosu z izhlapevanjem z obdelanih površin (tal ali vegetacije) ali z vetrno erozijo onesnaženih tal,« pišejo avtorji. »Odnašanje škropiva se pojavi v nekaj minutah po nanosu, medtem ko izhlapevanje traja od nekaj dni do tednov.«
Pomemben dejavnik, ki se v postopku regulacije pesticidov ne upošteva, je aditivna in sinergistična narava mešanic pesticidov. Ker se aktivne sestavine pesticidov ne pojavljajo posamično, lahko ta sočasna prisotnost dodatno »spodbuja nastanek transformacijskih produktov (TP), ki so lahko bolj obstojni in/ali nevarni kot matične spojine«.
Tudi druge »inertne« sestavine lahko povečajo tveganja. »Poleg aktivne snovi komercialne formulacije fitofarmacevtskih sredstev (FPP) vsebujejo tudi druge koformulante za izboljšanje učinkovitosti uporabe, kot so topila in adjuvansi, ki lahko predstavljajo več kot 98 % njihove sestave,« poudarjajo raziskovalci. Nadaljujejo: »Nekatere formulacije vsebujejo širok spekter aromatskih ogljikovodikovih spojin, to so na primer opazili pri komercialni formulaciji klorpirifosa. Tako kot pri drugih organskih spojinah lahko atmosferska razgradnja teh neaktivnih spojin povzroči nastanek sekundarnih onesnaž, kot so formaldehid, ozon, visoko oksigenirane molekule ali drobni delci.« Ti koformulanti so lahko v ozračju relativno hlapni in zelo reaktivni, kar vodi do dodatnih škodljivih učinkov na zdravje ljudi.
Grožnje za zdravje ljudi in okolje
Izpostavljenost ljudi se pojavlja po več poteh, vključno z »neposrednim vdihavanjem, stikom s kožo in posredno izpostavljenostjo po odlaganju na pridelke in stanovanjska okolja«. Posledično se lahko ostanki pesticidov kopičijo v telesu. Kot je opredeljeno v podatkovni zbirki o boleznih, povezanih s pesticidi, se »obremenitev telesa« nanaša na kopičenje sintetičnih kemikalij, ki jih najdemo v pesticidih, kozmetiki, industrijskih topilih, težkih kovinah itd. v našem telesu. V vsakem trenutku lahko v krvi, urinu, materinem mleku in celo popkovnični krvi najdemo na stotine kemikalij.
»Pri pesticidih, ki se prenašajo po ozračju, sta vdihavanje in dermalna izpostavljenost glavni poti izpostavljenosti,« ugotavljajo avtorji.
Nadaljujejo:
»Izpostavljenost pesticidom v stanovanjskih območjih je za znanstveno skupnost zelo zaskrbljujoča zaradi njene povezave s pomembnimi škodljivimi učinki na zdravje. Ljudje, ki živijo v bližini kmetijskih območij, so med škropljenjem zaradi zanašanja škropiva in po nanosu zaradi razpršitve hlapnih pesticidov v ozračju bolj ogroženi. Posledično so prebivalci bolj izpostavljeni tveganju za razvoj imunoloških motenj, endokrinih motenj, bolezni ledvic in nevroloških bolezni. Različne študije so povezale izpostavljenost otrok v stanovanjskih območjih z rakom, levkemijo, izidi poroda ter nevrološkimi in respiratornimi boleznimi, kot so otroška astma, okužbe spodnjih dihal in piskanje.«
Okoljska tveganja, povezana s pesticidi, lahko vplivajo tako na biotske (žive organizme) kot na abiotske komponente (npr. vodo) v vseh ekosistemih. »Škodljivi učinki na mikroorganizme v tleh in vodnih organizmih ter oprašce so še posebej zaskrbljujoči, ker so glavni dejavniki izgube biotske raznovrstnosti,« poudarjajo raziskovalci. Širok spekter raziskav, ki se še naprej kopičijo, kaže na učinke, ki segajo od »zmanjšanega reproduktivnega uspeha, spremenjene rasti in razvoja, spremenjenega vedenja, sprememb v vrstni raznolikosti in strukturi ekosistema, motenih trofičnih interakcij in upada populacij ključnih vrst«, kar ima lahko kaskadne učinke.
Prejšnje raziskave
V pregledu je navedeno, da številne študije kažejo na vplive na zdravje in okolje, »kar potrjuje, da zračni promet predstavlja izrazito in pomembno grožnjo ohranjanju biotske raznovrstnosti«.
Te vključujejo:
Zaznavanje organoklorovih in organofosfornih pesticidov v atmosferskih študijah po vsem svetu, vključno s polarnimi regijami.
„Druge vrste pesticidov, kot so piretroidi (lambda-cihalotrin, permetrin, fenotrin, cipermetrin, bifentrin, ciflutrin, fenvalerat), so bile odkrite na Kitajskem, v Španiji, Belgiji, ZDA in Braziliji.“
Karbamati, kot sta fenoksikarb in karbofuran, so bili odkriti v študijah v Španiji, Belgiji in Vietnamu.
Neonikotinoidi, vključno z acetamipridom in imidaklopridom, »so bili opaženi v Španiji, Franciji in Vietnamu. Tiametoksam in tiakloprid sta bila opažena tudi v Franciji.«
Triazoli, kot so tebukonazol, miklobutanil, epoksikonazol in propikonazol, so opisani v "več člankih iz Španije, zahodnega Pacifika, Francije in Belgije", dodatni triazini, vključno z atrazinom, terbutilazinom in heksazinonom, pa so bili identificirani v Braziliji, Španiji, zahodnem Pacifiku, Italiji, Belgiji in Vietnamu.
V študijah deževnice so opazili herbicid glifosat in njegov metabolit aminometilfosfonsko kislino (AMPA).
Organska raztopina
Celovit prehod na ekološko kmetijstvo in upravljanje zemljišč lahko odpravi uporabo pesticidov, ki onesnažujejo ozračje in posledično ogrožajo zdravje vseh ljudi, prostoživečih živali in okolja. Te prakse lahko med drugim koristijo tudi ohranjanju naravnih zemljišč, ohranjanju in krepitvi biotske raznovrstnosti ter varovanju zdravja ljudi.
Z uvedbo ekoloških standardov, ki jih Nacionalni odbor za ekološke standarde (NOSB) nenehno izboljšuje, je mogoče zaščititi vse vrste. Za več informacij o spomladanskem srečanju NOSB 2026, ki bo potekalo v Omahi v Nebraski in bo na voljo virtualno od 12. do 14. maja na strani z viri Keeping Organic Strong, spremljajte našo spletno stran.
Izvedite več o tem, kako lahko lokalno ukrepate za izboljšanje okolja. V sodelovanju z velikimi trgovci na drobno, kot sta Natural Grocers in Stonyfield Organic, program Beyond Pesticides Parks for a Sustainable Future zagotavlja poglobljeno usposabljanje, ki lokalnim upravljavcem zemljišč pomaga pri prehodu dveh javnih zelenih površin na ekološko upravljanje krajine, s ciljem zagotavljanja znanja in veščin, potrebnih za postopen prehod vseh javnih zemljišč na varnejše prakse.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
