Cene hrane bodo zaradi vojne na Bližnjem vzhodu eksplodirale, napoveduje Mark van den Oever. Po mnenju predsednika Kmečke obrambne sile je to neizogibna posledica visokih cen goriva in gnojil. Meni, da bi morali nizozemsko prebivalstvo in kmetje – tako kot na Irskem – zahtevati, da vlada zniža trošarine, vendar vidi malo upanja, da se bo to zgodilo. »Gradbena industrija je razdeljena do temeljev.«
Vojna na Bližnjem vzhodu in šest tednov stara blokada Hormuške ožine nista povzročili le močnega zvišanja cen goriva, temveč sta znatno povečali tudi stroške bencina in gnojil. Cena sečnine, gnojila, se je zvišala za kar 50 odstotkov. Po besedah Marka van den Oeverja iz skupine za zagovorništvo kmetov Kmečke obrambne sile bodo vse te podražitve povzročile, da bodo cene hrane v prihodnjem letu poskočile. V nedavnem blogu na YouTube kanalu Kmečke obrambne sile govori o »eksplozivnih podražitvah«.
Njegovo napoved potrjuje tudi najnovejše poročilo o živilih podjetja Rabobank Research, centra znanja Rabobank. Poročilo, objavljeno 3. aprila, navaja, da bodo višje cene goriv, energije in gnojil "povzročile inflacijo cen hrane v višini od 5 do 10 odstotkov v letu 2027". Po mnenju Van den Oeverja je to preveč optimistično. "Cene hrane se bodo najverjetneje zvišale za 20 odstotkov, lahko pa tudi za 30 odstotkov, saj zvišanje cen prežema vse člene v verigi preskrbe s hrano."
Poleg tega opozorila o skokih cen hrane zdaj podpira tudi uveljavljeni finančni sektor. Raziskovalni oddelek Rabobank, ene vodilnih evropskih kmetijskih bank, v svoji najnovejši analizi pričakuje, da bo energetska kriza, ki je posledica vojne na Bližnjem vzhodu, v celoti prizadela supermarkete in restavracije najkasneje do konca leta 2026. RaboResearch napoveduje inflacijo cen hrane v višini približno 7 odstotkov v letu 2027 – v hujših scenarijih pa še bistveno več. (Rabobank)
Razlaga je še posebej zaskrbljujoča: nenehne motnje okoli Hormuške ožine so močno zvišale cene nafte, plina in dizla. Po podatkih Rabobank je surova nafta Brent zdaj za približno 60 odstotkov dražja kot pred konfliktom, cene plina pa so celo za približno 70 odstotkov višje. Ti stroški najprej vplivajo na prevoz, hlajenje, proizvodnjo gnojil, rastlinjake in predelavo – sčasoma pa končajo neposredno na računih potrošnikov.
To potrjuje opozorilo Marka van den Oeverja, ki je že opozoril na "eksplozivne dvige cen". Medtem ko Rabobank še vedno pričakuje povprečne dvige za 5 do 10 odstotkov, predstavnik kmetov meni, da so dvigi cen za 20 do 30 odstotkov realni, saj dvigi cen spodkopavajo vse faze prehranske verige – od polj do skladiščenja in logistike do polic supermarketov.
Posebej zaskrbljujoče: Po podatkih Rabobank je veliko gospodinjstev že na meji svojih zmožnosti. Po letih visoke inflacije je hrana na Nizozemskem že za približno 33 odstotkov dražja kot na začetku leta 2021. Nadaljnje zvišanje cen bi lahko pomenilo, da potrošniki ne bodo mogli več preiti na cenejše alternative, temveč bodo preprosto kupovali manj.
Kar se trenutno dogaja na Bližnjem vzhodu, bi se lahko kmalu znašlo v evropskih košaricah. Vojna za energijo in morske poti grozi, da se bo spremenila v vojno za kupno moč.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(1%)
