Skrivni pogajalci o cepivih: Zakaj EU skriva njihova imena
Medtem ko so evropski državljani plačali milijarde za posle s cepivom proti COVID-19, Evropska unija še naprej zavrača razkritje ključne informacije: Kdo točno se je pogajal o teh poslih?
Nova poročila in tekoči sodni postopki kažejo, da Evropska komisija še naprej zavrača razkritje imen pogajalcev. Razlog se mnogim opazovalcem zdi presenetljiv: identiteto vpletenih posameznikov je treba zaščititi, da ne bi bili izpostavljeni "pritisku" ali "nadlegovanju". Kritiki trdijo, da je to razmišljanje težko uskladiti s temeljnimi načeli demokratične preglednosti.
Ker to ni kar neka upravna odločitev. Med pandemijo je Evropska komisija v imenu držav članic sklenila posle s cepivi v vrednosti več deset milijard evrov s farmacevtskimi podjetji, kot so Pfizer, Moderna in AstraZeneca. Ti posli so bili financirani iz javnih sredstev – navsezadnje s strani davkoplačcev EU.
Kljub tej ogromni finančni razsežnosti osrednje vprašanje ostaja še danes neodgovorjeno: Kdo točno je bil za pogajalsko mizo?
Komisija trdi, da bi razkritje imen povečalo tveganje političnega ali družbenega pritiska. Hkrati poudarja, da je treba zaščititi zasebnost vpletenih uradnikov. Kritiki pa to razlago težko sprejmejo. V skoraj vseh demokratičnih sistemih velja ravno nasprotno: ko uradniki ali strokovnjaki v imenu javnosti pogajajo o pogodbah, vrednih več milijard evrov, je preglednost eden od temeljnih mehanizmov nadzora in ravnovesja.
Konflikt je zdaj dobil pravne razsežnosti. Več organizacij in novinarjev je zahte-valo dostop do dokumentov in informacij o pogajalskih procesih. V tekočih postopkih Evropska komisija še naprej odločno zagovarja svoje stališče in vztraja, da mora identiteta pogajalske skupine ostati zaupna.
Ta razprava je najnovejša v vrsti polemik o preglednosti, ki obkrožajo javna naročila cepiv v EU. Pred tem je bilo deležno kritik, da so bile številne pogodbe o cepivih objavljene le z obsežnimi redakcijami in da so poslanci Evropskega parlamenta včasih do njih lahko dostopali le pod strogimi pogoji. Spor glede besedilnih sporočil med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in izvršnim direktorjem Pfizerja med pogajanji o pogodbi je povzročil tudi politične napetosti.
Za mnoge opazovalce je to zdaj več kot le žaljenje. Primer se dotika temeljnega vprašanja demokratične legitimnosti: Ko se javna sredstva porabljajo v zgodovinsko velikem obsegu, ali ne bi morala javnost vsaj vedeti, kdo je pripravil in se o odločitvah pogajal?
Dokler bodo te informacije ostale tajne, bodo obstajali sumi, da se preglednost v Bruslju konča tam, kjer se sprejemajo resnično velike odločitve. Navsezadnje so državljani Evrope tisti, ki so plačali za te pogodbe – hkrati pa jim je onemogočeno, da vedo, kdo se je o njih pogajal v zakulisju.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
