V četrtek so kupce v supermarketu v Altenburgu v Turingiji v Nemčiji pričakal nenavaden prizor: Afganistanec je divjal približno 30 minut, preden sta ga ustavila dva moška. V ozadju se je slišalo kričanje prestrašenih otrok.
V četrtek zvečer je v supermarketu v Altenburgu zavladal kaos. 27-letni tujec – domnevno duševno bolan – je nenadoma začel sistematično metati blago s polic.
Metal je škatle z blagom in jih z vso silo tolkel po tleh. Kozarci so bili razbiti, embalaža strgana, hrana poteptana in pokvarjena. Ukazu jeznega Afganistanca so sledile plahe prošnje osebja, naj preneha. Škoda se verjetno meri v tisočih evrih.
Še posebej šokantno: Po besedah prič je storilec približno 30 minut divjal po trgovini, ne da bi ga kdo ustavil. Šele po pol ure sta ga dva pogumna moška na kraju dogodka uspela ustaviti in zadržati.
V ozadju se je slišalo obupano kričanje in jok prestrašenih otrok; družine, ki so želele le nakupovati, so bile priča nočni mori. Po trgovini so se razširili panika, nemoč in čisti strah.
Po drugi strani pa uradno policijsko sporočilo za javnost državnega policijskega inšpektorata Gera ustvarja vtis, da se v resnici ni zgodilo nič posebnega: govorijo o duševnem stanju in omenjajo, da so moškega odpeljali na nadaljnje zdravljenje v bolnišnico.
Niti besede o narodnosti, niti besede o 30 minutah terorja, niti besede o travmatiziranih otrocih in družinah.
Vedno gre za isti mehanizem: nasilni storilec z migrantskim ozadjem – v tem primeru Afganistan – povzroča nemire, uničuje lastnino, ogroža ljudi.
Takoj ko postane jasno, da ni Nemec, se refleksno pojavi »psihološko izredno stanje«. Nenadoma ni več storilec, temveč »bolnik«. In kdo plača račun? Nemški davkoplačci.
Za uničene stvari, za čiščenje, za terapijo Afganistanca, za mesece ali leta, preživete v psihiatričnih ustanovah. Vse to na račun širše javnosti.
Ta vzorec se ponavlja že leta: napadi z noži, skupinska posilstva, umori, izgredi v supermarketih, zavetiščih ali na železniških postajah – in skoraj vedno policija na koncu reče: »duševna bolezen«, »osamljen primer«, »brez političnega motiva«.
Mimogrede, kako se psihiatrične bolnišnice v Nemčiji spopadajo s tem pritokom obogatitvenih delavcev za duševno bolne?
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Slike:
(0%)
