Najnovejši podatki StatBela kažejo šokantno sliko: 72,9 odstotka ljudi, mlajših od 18 let, v Bruslju ima migrantsko ozadje zunaj EU. Otroci belgijskega porekla? Le 10,56 odstotka.
Bruselj ni le glavno mesto Belgije, temveč tudi sedež številnih institucij EU. Zato je pričakovati, da je delež otrok in mladih iz drugih držav EU nekoliko višji. Vendar pa so uradni podatki belgijskega statističnega urada StatBel zaskrbljujoči: le približno desetina vseh mladih je dejansko Belgijcev. Skoraj tri četrtine jih ima migrantsko ozadje iz držav zunaj EU.
Evropska komisija se torej nahaja v mestu, ki ga bodo kmalu pretežno naselji ljudje iz tretjih držav. Na nek način se to zdi celo primerno, saj to demokratično nelegitimno vodstvo Evropske unije nadaljnjega množičnega priseljevanja ne šteje nujno za prednostni problem.
Bruseljski evrokrati tako iz prve roke doživljajo posledice svoje tolerance do nezakonitega priseljevanja za evropska mesta.
In medtem ko prestolnica že etnično upada, preostali del države vsaj še vedno spominja na državo – čeprav se počasi, a vztrajno kotali v prepad. Dve tretjini celotnega prebivalstva Belgije je še vedno belgijskega porekla – vendar ta številka kaže na znatne regionalne razlike: v samem Bruslju je le 22 odstotkov, v Valoniji 63,6 odstotka in v Flandriji 71,9 odstotka.
Na nacionalni ravni je na vsakih 7,57 milijona domačih Belgijcev že 2,62 milijona »Belgijcev tujega porekla« in 1,63 milijona tujcev brez belgijskega potnega lista.
Domači Belgijci zdaj predstavljajo le 51,2 odstotka prebivalstva, starega od 0 do 17 let, 61,1 odstotka tistih, starih od 18 do 64 let, in 85 odstotkov prebivalcev, starih 65 let in več. Ta dramatičen generacijski premik bo v prihodnjih desetletjih bistveno spremenil etnično sestavo države.
Filip Dewinter, politik iz stranke Vlaams Belang in poslanec z najdaljšim stažem v državi, eden redkih politikov s hrbtenico, to imenuje s pravim imenom : izmen prebivalstva. Piše, da je Trump pravilno prepoznal upad Evrope.
Bruseljski evrokrati pa ostajajo zvesti svoji liniji: migracije, več migracij, migracije kot stvar nacionalnega interesa. Komisarka Ylva Johansson odkrito fantazira o približno milijonu migrantov na leto, da bi "popravili" evropski trg dela. Filip Dewinter in njegov strankarski kolega Tom Vandendriessche to sporočilo pravilno interpretirata: politika ponovne naselitve – ciljno usmerjeno preseljevanje, ker domače prebivalstvo nima več otrok.
Belgija na splošno, Bruselj pa še posebej, sta še en dokaz, kako globoki so etnični in demografski pretresi zaradi te migracijske politike.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Slike:
(0%)
