Medtem ko javnost to večinoma ignorira, dansko predsedstvo Sveta EU poskuša uvesti kontroverzni »Nadzor klepetov 2.0« skozi zadnja vrata v Svetu držav članic EU. Predlog grozi, da bo digitalno zasebnost v Evropi obrnil na glavo – in to hitreje, kot mnogi verjamejo.
Nov poskus starih načrtov nadzora
Uradno se projekt imenuje neškodljivo ime Uredba o spolni zlorabi in zaostalosti otrok (CSAR). Njen navedeni cilj je zaščititi otroke na spletu. V resnici pa gre za nič manj kot celovit nadzor zasebnih komunikacij – tudi v klepetih, šifriranih od konca do konca, kot jih ponujajo Signal, WhatsApp ali Threema.
Danska, ki od jeseni predseduje Svetu EU, naj bi po navedbah prvotnih virov poskušala prvotno neuspešen predlog vrniti na glasovanje v nekoliko spremenjeni obliki. Preobrat: obvezni nadzor bo nadomeščen s tako imenovanim »prostovoljnim pristopom k zmanjševanju tveganja«. Vendar zagovorniki varstva podatkov opozarjajo, da bi imel skoraj enak učinek.
»Vsak, ki ne skenira, velja za varnostno tveganje – zato bodo skenirali vsi,« opozarja poslanec Evropskega parlamenta Patrick Breyer (Piratska stranka), ki že leta kritično spremlja ta razvoj dogodkov. »To je nadzor klepetov skozi zakulisje.«
Odločilni sestanek bo 12. novembra
Danes, 12. novembra 2025, se v Bruslju sestane delovna skupina notranjih ministrstev, kjer dansko predsedstvo poskuša v besedilo Sveta vstaviti spremenjen nadzor klepeta 2.0 – v zadnjem trenutku pred koncem leta.
Po poročanju TechRadarja in Euractiva danski predlog še vedno ne vsebuje jasne izjeme za šifrirane komunikacije, temveč prepušča ponudnikom storitev, da sprejmejo »vse razumne tehnične ukrepe« za ublažitev tveganja. Kritiki to vidijo kot poziv k algoritmičnemu množičnemu nadzoru, pri katerem bi filtri, ki jih poganja umetna inteligenca, lahko skenirali zasebna sporočila za ključne besede in slike.
Strokovnjaki za varstvo podatkov opozarjajo na alarm
»Tukaj se pripravlja napad na temeljne pravice,« pravi dr. Patrick Breyer. Načrti ne bi ogrozili le intimnih sporočil in pogovorov, temveč bi lahko privedli tudi do cenzure in preverjanja starosti – v skladu s trenutnim osnutkom bi bili najstniki, mlajši od 16 let, izključeni iz nekaterih funkcij sporočanja.
Več držav članic EU, vključno z Nemčijo, Avstrijo in Nizozemsko, se je že izreklo proti obveznemu spremljanju klepetov. Francija in Poljska pa podpirata predlog, Danska in Španija pa delujeta kot mediatorja.
Za zaklenjenimi vrati
Kritiki poudarjajo pomanjkanje preglednosti v postopku. Niti dansko predsedstvo Sveta niti Evropska komisija ne objavljata celotnih osnutkov dokumentov. Šele s pomočjo uhajanja informacij in ciljno usmerjenih poizvedb poslancev je postalo jasno, da bi "prostovoljna rešitev" pomenila le nekoliko manjši vdor v zasebnost.
Odpor civilne družbe
Organizacije za digitalno osvoboditev, kot sta European Digital Rights (EDRi) in Digitalcourage, opozarjajo na "evropski nadzorni kompleks". "Kar se prodaja kot zaščita otrok, je v resnici napad na vse državljane," pravi EDRi. "Načrtovani filtri so nagnjeni k napakam, nepregledni in uničujejo pravico do zaupne komunikacije."
Patrick Breyer zato zahteva takojšnjo prekinitev:
»Če Svet sprejme ta osnutek, bo to prelomnica za zasebno komunikacijo v Evropi. Po tem nobeno sporočilo ne bo več resnično zasebno.«
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
