Nasin astrofizik meni, da ima možen odgovor na eno največjih vprašanj znanosti: če nezemeljske civilizacije obstajajo, zakaj še niso stopile z nami v stik?
Velik del znanstvene srenje, ki se ukvarja z raziskovanjem življenja v vesolju, danes meni, da to zunaj Zemlje zagotovo obstaja.
Razlog: vesolje je enostavno preveliko, da bi se življenje razvilo samo na "neznatni točki" – Zemlji.
O tem, kakšno je morebitno življenje tam zunaj in kako civilizacijsko razvito je v primerjavi s človeštvom, pa obstajajo številna mnenja.
Obstajajo znanstvene teorije, ki govorijo o tem, da v vesolju morajo obstajati tehnološko dovolj razvite civilizacije, ki so sposobne kolonizirati svojo galaksijo.
"Kje so vsi?"
Te teorije so dostikrat podprte s teoretičnimi izračuni, ki upoštevajo velikost in starost vesolja, število galaksij, zvezd ali planetov, čas, ki je potreben za biološki ali tehnološki razvoj, in omejitve, ki jih lahko doživi neka civilizacija pri svojem razvoju.
O tem, zakaj teh visoko naprednih civilizacij še nismo zasledili, se je že pred več kot sedmimi desetletji vprašal tudi italijansko-ameriški fizik in astrofizik Enrico Fermi – eden od "arhitektov atomske dobe (in atomske bombe)".
Enrico Fermi se je ukvarjal tudi z vprašanjem, zakaj nezemeljskih civilizacij ne opazimo. FOTO Splet
Leta 1950 je bil na kosilu s svojimi kolegi iz laboratorijev v Los Alamosu in beseda je tekla prav o Nezemljanih. Fermi je takrat postavil vprašanje: "Kje so vsi?"
To vprašanje je danes osnova paradoksa, imenovanega po njem, ki naslavlja nasprotje med domnevnim obstojem visoko tehnološko razvitih civilizacij, ki so sposobne kolonizirati svoje ali celo druge galaksije, in dejstvom, da tega še nismo opazili.
Eno od vprašanj, ki izhaja iz Fermijevega paradoksa, pa je tudi, zakaj visoko razvite civilizacije (še) niso vzpostavile stika z nami.
"Naveličali so se"
Svoj lonček je pri iskanju odgovora na Fermijev paradoks zdaj pristavil tudi dr. Robin Corbet, astrofizik iz Nasinega raziskovalnega centra Goddard in univerze v Marylandu.
"Fermijev paradoks bi lahko razložili, če galaksijo naseljuje zmerno število tehnoloških civilizacij, katerih tehnološka raven je resda višja kot na sodobni Zemlji, a daleč od ‘super znanosti’, ki bi omogočila enostavno zaznavne astroinženirske dosežke," piše Corbet v še ne recenziranem članku.
Povedano preprosto, morda so vsa bitja v vesolju v podobnem položaju kot mi, v smislu, da nihče nima resničnih zmogljivosti za medzvezdno komunikacijo ali potovanja.
Ali pa so kljub naprednejši tehnologiji tako daleč od nas, da je stik preprosto nemogoč.
Mogoče so samo na nivoju iPhona 42
Znanstvenofantastični filmi in stripi že desetletja prikazujejo nezemljane kot visoko razvite civilizacije z nerazumljivo napredno tehnologijo. In to je morda prispo k prepričanju, da so zmožni pošiljati sporočila na druge planete, tudi na našega ali jih celo obiskovati s pomočjo izjemno sposobnih vesoljskih plovil.
Fimi in stripi Nezemljane pogosto prikazujejo kot tehnološko izjemno razvite. Kaj če niso toliko "pred nami"? FOTO Splet
Corbet pa v svojem znanstvenem članku predlaga, da so zunajzemeljske civilizacije tehnološko morda le nekoliko bolj napredne od nas - "nekje na ravni iPhona 42, ne pa iPhona 17", pravi v svojem članku.
To pa bi pomenilo, da tudi, če so prostorsko "blizu", praktično ni veliko možnosti, da bi se z njimi zares srečali.
Če sklepamo po življenju na Zemlji, se dragi projekti pogosto opustijo, ko se izkažejo za prezahtevne.
In nekaj podobnega se je lahko zgodilo tudi nezemljanom – iz različnih razlogov so spoznali, da iskanje drugih civilizacij v vesolju najverjetneje ne bo prineslo merljivih ali pomembnih rezultatov, zato so se vsega skupaj naveličali, kot ljudje, ki v nečem ne vidijo več koristi ali smisla.
Čeprav se teorija sliši prepričljivo, pa profesor Michael Garrett, direktor astrofizikalnega centra Jodrell Bank v Manchestru, izraža pomisleke glede te teorije.
"Na preostanek kozmosa projicira zelo človeško apatijo," je povedal za Guardian. "Težko verjamem, da bi bilo vse inteligentno življenje tako enotno dolgočasno."
Kaj je Fermijev paradoks?
Enrico Fermi je s svojim vprašanjem "Kje so vsi?" izrazil svojo osuplost, da kljub neizmerni širjavi vesolja še nismo zaznali niti enega samega signala nezemeljske civilizacije ali astroinženirskega projekta (tvorbe, po ali dogodka v vesolju, ki bi kazali znake, da jih je ustvarila nezemeljska civilizacija).
Na podlagi tega je Fermi sklepal, da mora obstajati nekakšna ovira, ki preprečuje razvoj inteligentnih, samozavedajočih se in tehnološko naprednih civilizacij, ki bi lahko kolonizirale vesolje.
Ta ovira je pogosto imenovana "veliki filter" (angleško: Great Filter).
Danes znanstveniki poskušajo odgovoriti, kaj naj bi bil veliki filter.
Eni menijo, da je vesolje enostavno preveliko, da bi dovoljo uspešno kolonizacijo galaksij ali stik medsebojno oddaljenih civilizacij.
Drugi menijo, da je mnoge civilizacije niso dorasle svojemu tehnološkemu razvoju. Primer: ko civilizacija doseže možnost samouničenja (recimo razvije jedrsko orožje), to prej ali slej stori, še preden uspe kolonizirati svoje osončje, pravi ena takih teorij.
Lahko pa gre tudi za druge vzroke in razloge.
Ena od teorij, "hipoteza živalskega vrta", recimo meni, da inteligentno nezemeljsko življenje sicer obstaja, a se namerno izogiba vsakemu stiku z življenjem na Zemlji, da bi se to lahko še naprej naravno razvijalo.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Slike:
(0%)
