Vse več bank se umika iz zavezništva Net-Zero Banking Alliance. Razlog je preprost: »zelene« naložbe preprosto ne prinašajo donosov.
Tega se delničarjem ne da prodati. Zelena megalomanija duši ne le realno gospodarstvo, temveč tudi bilance stanja bank. A zdaj se to počasi končuje.
Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo mehurček počil. Medtem ko politiki, nevladne organizacije in bogati aktivisti že leta pripovedujejo pravljico, da »zelena preobrazba« ne bi mogla le rešiti podnebja, ampak tudi pripraviti gospodarstvo na novo zlato dobo, so banke že zdavnaj izračunale, kaj je resnično pomembno: dobičke in izgube.
In glej ga zlomka, tako imenovano »zavezništvo Net-Zero Banking Alliance« se je sesulo. Gole številke ne povedo celotne zgodbe.
To absurdnost je treba upoštevati: banke bi morale pritiskati na svoje stranke, da se podajo na drage, tvegane in nedonosne pustolovščine v zeleni utopiji. Naftne družbe, kot sta BP in Shell, ki so bile nekaj časa obtičale v mrzlici neto ničelnih emisij, so hitro spoznale, da si s svojimi podnebnimi cilji streljajo v nogo.
Rezultat je jasen: umik od načrtov za vetrno in sončno energijo ter vrnitev k nafti in plinu, kamor teče denar. In to je še bolj izrazito kot stopnjevanje ukrajinske krize.
In kaj se zgodi medtem? Celotna ideologija neto ničelnih emisij se razkrije kot to, kar je vedno bila: poslovni model za lovce na subvencije in delovna terapija za podnebne fanatike. Banke so preprosto nehale zamižati na eno oko pred dejstvom, da bi se ti projekti brez stalne državne podpore takoj sesuli.
Tudi v državah, kot je Velika Britanija, kjer vlada že leta trpi zaradi zelene mrzlice, obstajajo pravne vrzeli, ki omogočajo prekinitev pogodb v "nacionalnem interesu". Z drugimi besedami: v nujnih primerih finančne obveznosti v višini milijard evrov nenadoma niso vredne papirja, na katerem so napisane.
Za banke, ki morajo tehtati tveganje in donos, je to preprosta enačba: ne vpletati se v panogo, ki obstaja le, dokler se davkoplačci izkoriščajo. Potem je tu še dejavnik duha časa. Reform UK, ki trenutno v anketah cveti, je že napovedal, da bo takoj, ko pride na oblast, ukinil vse zelene subvencije. Če se to zgodi, se bo celoten cirkus vetrne in sončne energije sesul hitreje kot hiša iz kart v potresu. Kdo bi še vlagal milijarde v takšne projekte?
"Net Zero" se v finančnem svetu bliža koncu, saj se že kaže kot popoln polom v realnem gospodarstvu. Če "zeleni projekti" kljub subvencijam, davčnim olajšavam in drugim vladnim ukrepom za umetno zvišanje cene ogljikovodikov z dodatnimi davki in posebnimi dajatvami niso dobičkonosni, kako se bodo stvari nadalje v prihodnje?
Kako dolgo si lahko vlade privoščijo financiranje utopičnih projektov, ko so po eni strani tako ali tako le zombi podvigi, po drugi strani pa vladni proračuni grozijo, da se bodo pod pritiskom stroškov obresti sesuli?
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Slike:
(0%)
