|
| | |
NEWSEXCHANGE SI | Baalbek – starodavna skrivnost, ki izziva sodobno znanost – ali jo je ustvarila izgubljena napredna civilizacija? ...| | | |
|
| Ponedeljek, 22. September, 2025 ob 7:19:28 |
  |
Skrivnost Baalbecka - Libanon
Če obstaja eno starodavno najdišče na Zemlji, ki priča o izgubljeni napredni civilizaciji, je to Baalbek v Libanonu. Gigantski kamniti bloki, nekateri tehtajo neverjetnih 1500 ton, predstavljajo eno največjih skrivnosti arheologije. Ti kolosalni monoliti, postavljeni z milimetrsko natančnostjo na višini 7 metrov, sprožajo vprašanja, na katera še danes, v dobi napredne tehnologije, nimamo odgovorov.
Nemogoče dimenzije izzivajo znanost
Baalbek vsebuje največje kamnite bloke, kar jih je bilo kdajkoli izklesanih, dvignjenih in prepeljanih v zgodovini človeštva. Največji kamen, ki ga je premaknila sodobna mehanizacija, tehta »le« 340 ton, medtem ko Baalbek vsebuje kamnite bloke, ki tehtajo do 1500 ton – kar je enakovredno petim kipom svobode, zloženim drug na drugega. Za primerjavo, najmočnejši žerjavi Nase danes ne bi mogli dvigniti teh gigantskih blokov.
Kar strokovnjake še dodatno bega, je popoln molk rimskih virov o teh gigantskih monolitih. Rimljani, znani po podrobnem dokumentiranju svojih gradbenih prizadevanj, niso pustili nobenih zapisov o gradnji ali premikanju teh ogromnih blokov, kar nakazuje, da so morda bili tam, še preden so Rimljani prispeli na to območje.
Trilithon – arhitekturno čudo
V središču Baalbeka je tako imenovani Trilithon – trije ogromni apnenčasti bloki, ki se raztezajo 19 metrov v dolžino, 4,3 metra v višino in 3,6 metra v širino. Vsak od njih tehta približno 800 ton. A resnično osupljivo je, da ti gigantski kamniti bloki niso preprosto položeni na tla, temveč so dvignjeni na višino 7 metrov in natančno postavljeni tako, da se mednje ne more spraviti niti zrno prahu.
Približno pol kilometra od glavnega templja je kamnolom, ki skriva še večje skrivnosti. Tam ležijo trije nedokončani kamniti bloki, zaradi katerih je Trilithon skoraj majhen. Prvi je znan kot »Kamen nosečnice« in tehta skoraj 1000 ton. Sledi »Južni kamen«, odkrit v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki tehta približno 1200 ton. Leta 2014 pa so arheologi našli »Pozabljeni kamen«, ki tehta približno 1500 ton.
Lokalne legende in sodobne teorije
Lokalne legende pripovedujejo fascinantne zgodbe o teh kamnih. Ena pripoveduje o nosečnici, ki je ljudi prepričala, naj jih nahranijo, češ da pozna skrivnost premikanja ogromnih blokov – od tod tudi ime »Kamen nosečnice«. Druge zgodbe omenjajo nadnaravna bitja, kot so noseče velikanke, ki naj bi bile odgovorne za rezanje in prenašanje teh monolitov.
Sodobni inženirji so prav tako zmedeni. Ena študija kaže, da bi bilo za premikanje 557-tonskega bloka po ravnem terenu potrebnih več kot 500 ljudi z napredno mehanizacijo. Za dvigovanje takega bloka na višino 7 metrov bi bilo po ocenah potrebnih 40.000 delavcev – več ljudi kot v večini majhnih mest.
Kdo je pravzaprav zgradil Baalbek?
Vprašanje, kdo je zgradil Baalbek, je med raziskovalci sprožilo številne polemike, teorije in neprespane noči. Več dokazov kot odkrijemo, bolj zapleten postaja odgovor.
Lokalne legende pravijo, da je Kajn zgradil tempelj, medtem ko je taval po zemlji pod Božjim prekletstvom. Druge zgodbe pripovedujejo, kako je Nimrod ukazal velikanom, naj ga zgradijo kot del projekta Babilonskega stolpa. Nekateri šepetajo o Nefilimih, skrivnostnih velikanih, omenjenih v starodavnih besedilih.
V sodobnem času se je najbolj priljubljena teorija preselila v področje znanstvene fantastike. Hipoteza o starodavnih nezemljanih nakazuje, da so lahko le bitja s tehnologijo, ki je veliko bolj napredna od ljudi, premikala in nameščala te ogromne kamnite bloke.
Sodobne znanstvene raziskave
Ko so arheologi končno dobili dovoljenje za poglobljeno kopanje v Baalbeku, so odkritja spremenila vse. Lončarstvo s klinopisno pisavo dokazuje, da so bili ljudje tukaj tisočletja pred Rimljani. Našli so tudi vzorce, vklesane neposredno v tla templja, in gradbene tehnike, ki se z neverjetno natančnostjo ujemajo s tistimi v Jeruzalemu.
Sodobna znanstvena zgodba se začne leta 1898, ko je najdišče obiskal nemški cesar Viljem II. Njegov obisk je sprožil prva večja arheološka izkopavanja, ki so trajala do leta 1904. Najbolj šokantna odkritja so pokazala, da človeška naselbina v Baalbeku sega v obdobje neolitika – potencialno pred 10.000 leti.
Leta 2004 se je libanonska univerza združila z Nemškim arheološkim inštitutom pri obsežnem skupnem projektu dokumentiranja skrivnostnih starodavnih kamnolomov. Našli so fragmente perzijske keramike, označene s klinopisom, iz 6. in 4. stoletja pred našim štetjem. Čeprav je bilo Perzijsko cesarstvo znano po svojih obsežnih gradbenih projektih, strukture, ki so jih zgradili Perzijci, niso niti približno tako impresivne kot monoliti v Baalbeku.
Tehnične metode starodavnih graditeljev
Nemška raziskovalka Margaret Van Ess je odkrila, da so bili starodavni gradbeniki neverjetno spretni. Megalite so rezali vzdolž naravnih razpok med plastmi kamnin, kar je precej olajšalo odstranjevanje ogromnih blokov brez razpok ali lomljenja. Zanimivo je, da se ista metoda pojavlja tudi pri drugih rimskih projektih, kot je na primer znameniti akvadukt Pont du Gard v Franciji.
Teorije o tem, kako so starodavni ljudje premikali kamnite bloke, težke več kot 1000 ton, so prav tako fascinantne. Najbolj očitna teorija vključuje lesene valje in rampe. Ko pa so arheologi poskušali to teorijo preizkusiti v resničnem življenju, je bil rezultat popoln neuspeh.
Baalbek skozi civilizacije
UNESCO je Baalbek leta 1984 priznal kot območje svetovne dediščine in ga s tem uvrstil na zemljevid kot enega najpomembnejših arheoloških zakladov človeštva. Vendar to ni bilo prvič, da je Baalbek pritegnil svetovno pozornost.
Baalbek je najdišče, ki je priča več kot 11.000 letom človeške zgodovine. Arheološki dokazi kažejo, da so ljudje na tem hribu živeli že od približno 9.000 let pr. n. št. Izkopavanja so odkrila keramiko iz obdobja halkolitika, artefakte iz bronaste dobe in arhitekturne fragmente, ki pripovedujejo zgodbo o civilizacijah, ki so gradile na istih sveti zemlji.
Ime Baalbek verjetno izvira iz besede »Baal Neb«, kar pomeni »gospodar izvira«. To se nanaša na naravni izvir vode v bližini najdišča, zaradi katerega je ta hrib verjetno postal sveti kraj življenja in obilja za starodavna ljudstva.
Okoli leta 3200 pr. n. št. so Feničani prevzeli nadzor in Baalbek spremenili v nekaj resnično spektakularnega. Zgradili so ogromen tempeljski kompleks, posvečen svojim bogovom. Pod feničansko oblastjo je Baalbek postal romarska destinacija.
Ko je Aleksander Veliki leta 334 pr. n. št. osvojil to regijo, je Baalbek preoblikoval, vključno s preimenovanjem v Heliopolis, mesto sonca. Toda prava preobrazba se je začela s prihodom Rimljanov. Najprej je leta 64 pr. n. št. prispel Pompej Veliki, nato pa ga je Julij Cezar leta 47 pr. n. št. razglasil za uradno rimsko kolonijo.
Za konec
Baalbek ostaja ena največjih skrivnosti antičnega sveta. Njegova sama velikost, natančnost gradnje in pomanjkanje zgodovinskih zapisov o tem, kako so bili ti kolosalni bloki premikani, še naprej begajo in navdihujejo raziskovalce. Ne glede na to, ali so jih zgradili iznajdljivi človeški inženirji ali kakšna druga, še neznana sila, megalitske strukture v Baalbeku ostajajo eden najizjemnejših dosežkov v človeški zgodovini – dokaz spretnosti, ambicioznosti in vizije naših starodavnih prednikov, ki še danes izzivajo naše razumevanje preteklosti.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
 Baalbeck Libanon |
Galerija:
| |
|
|
| | | |
| |
| |
|
| | | |
|
|
|
|
Mediji
Ponedeljek, 22. September, 2025 ob 7:19:28 
253 ogledov, 
0 komentarjev
