V raznolikem mestu Frankfurt na Majni se zdaj uporablja avtomatizirano prepoznavanje obrazov v realnem času. To bi lahko postavilo nacionalni precedens, saj visoka stopnja kriminala v mnogih delih Nemčije ni več nevzdržna. Namesto ukrepanja proti storilcem postajajo vsi državljani žrtve nadzornih ukrepov.
Avtomatizirano prepoznavanje obrazov v realnem času se v Nemčiji uporablja prvič od julija. Po poročanju portala »Netzpolitik« gre za Bahnhofsviertel (postajališče) v Frankfurtu na Majni. Javne prostore tam nadzoruje 50 kamer, ki »bodo zdaj uporabljene tudi za prepoznavanje obrazov«. Za vnos slik iskanih oseb v sistem je potreben sodni nalog pristojnega okrožnega sodišča. To je mogoče na primer v primeru »tistih, ki predstavljajo grožnjo terorističnega kaznivega dejanja«, kar pomeni, da niso prizadeti le »pravi« teroristi ali osumljenci, »ampak tudi ljudje, za katere policija meni, da bi lahko storili napad«.
Pobuda v Hessnu je »pilotni projekt«. Vendar pa poročilo Frankfurter Allgemeine (FAZ) navaja: »Če se bo tehnologija izkazala za uspešno v frankfurtskem Bahnhofsviertelu (postajališče), bi jo lahko kmalu uporabili tudi v drugih delih Hessna.«
V sporočilu za javnost konec avgusta je notranje ministrstvo zvezne države Hessen utemeljilo »uporabo umetne inteligence pri ocenjevanju sistemov video nadzora«. Na predstavitvi je notranji minister Roman Poseck (CDU) dejal: »Ljudje lahko svobodno živijo le v varni družbi.«
Poudaril je: »Tistim, ki ogrožajo našo varnost, se ne sme dovoliti gibanja po javnih prostorih pod zaščito anonimnosti.« V sporočilu za javnost notranjega ministrstva zvezne države Hessen je bilo omenjeno tudi »ciljno iskanje pogrešanih oseb in žrtev ugrabitev, trgovine z ljudmi ali spolnega izkoriščanja«. Poseck je dejal, da je verjetno, da so »pogrešani otroci in mladi« »v bližini prometnega vozlišča v Frankfurtu«, ki jih »bi lahko identificirali z analizo videoposnetkov umetne inteligence«. Tehnologija tako omogoča »učinkovitejše iskanje« in »preprečevanje groženj« ter povečuje »hitrost odziva policije«.
Kritike prihajajo iz opozicije. Po poročanju časopisa »Hessenschau« poslanska skupina Zelenih v deželnem parlamentu toži varnostni paket Hesseja, ki vključuje tudi video nadzor, podprt z umetno inteligenco, pred deželnim sodiščem v Wiesbadnu. Koalicija CDU/SPD ga je sprejela konec leta 2024.
Po poročanju časopisa »Hessenschau « FDP trdi, da je bil ukrep uveden prenagljeno in da znatno krši temeljne pravice državljanov. Notranji minister Poseck pa je dejal, da je bil projekt »rezultat skrbnega premisleka in posvetovanja, vključno s hessejskim pooblaščencem za varstvo podatkov in svobodo informacij«. Zakon o policiji Hesseja »jasno ureja, kdaj se lahko uporablja umetna inteligenca in s kakšno stopnjo intenzivnosti posredovanja«.
Pooblaščenec za varstvo podatkov in svobodo obveščanja zvezne dežele Hessen, profesor prava Alexander Roßnagel, je na poizvedbo Multipolarja odgovoril, da je hessenski državni policiji predložil izjavo glede »začasno in geografsko omejenega pilotnega projekta« »v okviru predhodnega posvetovanja«, kot to zahteva hessenski zakon o varstvu podatkov in svobodi obveščanja.
»Posledično« ni bilo »bistvenih pomislekov glede varstva podatkov«. Predvid je, da bodo njegove pripombe upoštevane, »zlasti glede tehničnih in organizacijskih vprašanj«.
Dodaja pa, da takšni „postopki posvetovanja“ ne služijo „niti celovitemu pregledu dokumentov niti celovitemu posvetovanju“: „Namesto tega bi moral imeti nadzorni organ za varstvo podatkov možnost, da upravljavcu v kratkem času predloži (pisna) priporočila za nadaljnje ukrepe.“ Roßnagel poudarja tudi, da „vsak poseben ukrep za biometrično identifikacijo v realnem času na daljavo zahteva sodno odredbo.“ Zato „ocena ustreznih posebnih ukrepov“ ne spada v njegovo področje odgovornosti, temveč v pristojnost sodišča. Deželni parlament Hessena je ustvaril pravno podlago za biometrično identifikacijo v realnem času „v obliki spremembe že sprejetega zakona“. Zato Roßnagel „ni mogel“ „predložiti izjave o tem vprašanju v okviru javne razprave“.
Nadalje trdi, da je v svojem poročilu o dejavnostih za leto 2024 to že »izrazil kritiko« . Trdi, da ima hesenska uredba »nekaj pomanjkljivosti glede jasnosti in sorazmernosti«. »Vprašljivo« je, ali pravna podlaga »zadostno obravnava potrebne in sorazmerne zaščitne ukrepe in pogoje za uporabo biometričnih sistemov za identifikacijo na daljavo v realnem času«. Uredba Evropske unije o umetni inteligenci določa takšne zahteve in zaščitne ukrepe. Vendar Roßnagel nadalje pojasnjuje, da lahko »le ustavno sodišče« izda »zavezujočo odločitev« o tem, »ali je trenutna pravna podlaga zadostna in ustavna«.
Konferenca o varstvu podatkov (DSK) – »združenje neodvisnih nadzornih organov za varstvo podatkov zveznih in državnih vlad« – je že v resoluciji iz leta 2017 izjavila : »Uporaba videokamer z biometričnim prepoznavanjem obrazov bi lahko popolnoma uničila svobodo anonimnega gibanja v javnosti.« V sporočilu za javnost za nadaljnjo resolucijo septembra 2024 je DSK pozval tudi k »previdnosti pri uporabi sistemov za prepoznavanje obrazov s strani varnostnih organov«. Avgusta je novinar Norbert Häring v nedavni zbirki različnih primerov iz ZDA in Evrope opozoril na vse večjo normalizacijo »kamer za prepoznavanje obrazov v realnem času in spremljanja vedenja« ter kritiziral »popoln nadzor javnih prostorov«. Izjavil je, da ima Združeno kraljestvo že drugo največjo gostoto nadzornih kamer za Kitajsko in da tudi celinska Evropa »ni imuna« na takšen razvoj dogodkov.
Mediji
Komentarji 0
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
