Medtem ko Svet EU glasuje o tako imenovanem zakonu o »nadzoru klepeta«, bi lahko Nemčija postala odločilni dejavnik pri določanju prihodnosti digitalne zasebnosti v Evropi.
Zakon, ki ga je vložila Danska, bi v bistvu odpravil šifriranje v komunikacijah in od aplikacij, kot so Telegram, WhatsApp in Signal, zaht, da oblasti omogočijo skeniranje sporočil, preden so šifrirana in poslana.
Čeprav je 15 držav članic EU izrazilo podporo predlogu, skupaj ne predstavljajo zahtevanih 65 % prebivalstva EU, kar pomeni, da potrebujejo dodatno podporo.
Nemčija s svojimi 83 milijoni prebivalcev je ključni del sestavljanke. Če podpre predlog, bi države, ki so podprle predlog, predstavljale približno 71 % prebivalstva EU, kar bi zagotovilo kvalificirano večino.
»Nadzor klepeta« kot boj proti zlorabi otrok?
Zakon, s polnim naslovom Uredba o preprečevanju in boju proti spolni zlorabi otrok, je leta 2022 prva predlagala Ylva Johansson, takratna evropska komisarka za notranje zadeve. Cilj je boj proti širjenju gradiva o spolni zlorabi otrok (CSAM), vključno s skeniranjem sporočil pred šifriranjem.
Čeprav ima zakon plemenit cilj, kritiki opozarjajo na nevarne posledice za temeljne pravice in zasebnost vseh državljanov.
Odločilna šesterica: Kdo je še neodločen?
Po podatkih aktivistične skupine Fight Chat Control šest držav še ni zavzelo uradnega stališča:
Estonija
Nemčija
Grčija
Luksemburg
Romunija
Slovenija
Med njimi ima le Nemčija dovolj prebivalstva, da bi odločila o izidu.
Politični zlom v Nemčiji
Medtem ko so mnogi nemški poslanci Evropskega parlamenta iz vseh političnih strank – od Zelenih do Alternative za Nemčijo – odkrito kritizirali predlog, so vladajoče stranke, kot so Socialni demokrati, Krščanski demokrati in Bavarska socialdemokratska unija, bodisi neodločene bodisi oklevajoče.
Obstajajo strahovi, da bi nekateri od njih lahko podprli zakon glede na trenutne razmere v Nemčiji, kjer je v določenih primerih že mogoče zaobiti šifriranje, tudi če ni dokazanega suma kaznivega dejanja.
Kot je dejal programer in aktivist za zasebnost Jikra Knesl:
»Oblika nadzora klepeta v Nemčiji že obstaja. Podjetja, kot je Meta, že delijo podatke s policijo.«
Opozarja, da bi širitev tega modela po vsej EU lahko pomenila, da so milijoni nedolžnih državljanov ogroženi zaradi neupravičenega nadzora in preiskav.
Močna mobilizacija proti zakonu
Državljanske pobude, znanstveniki, poslanci in strokovnjaki za digitalne pravice vse bolj opozarjajo na nevarnosti »nadzora klepeta«:
Emmanuel Fragkos, grški poslanec Evropskega parlamenta, je Evropskemu parlamentu predložil uradno vprašanje, v katerem je navedel »resne pomisleke« glede temeljnih pravic državljanov.
Oliver Laas, filozof na Univerzi v Talinu, trdi, da takšni zakoni »postavljajo temelje za morebitno nazadovanje demokracije«.
Sascha Mann, strokovnjakinja za digitalne pravice iz stranke VOLT, opozarja, da bi tak sistem lahko "povzročil več škode kot koristi" in preobremenil policijo z lažnimi alarmi.
Opozorilo 400 znanstvenikov
Odprto pismo, ki ga je podpisalo 400 znanstvenikov z vsega sveta, pravi, da ima tehnologija, ki bi jo zaht zakon, previsoko stopnjo lažno pozitivnih in negativnih rezultatov, zaradi česar ni primerna za množično uporabo v obsegu, ki ga zahteva EU.
Alternativne rešitve
Namesto množičnega nadzora in oslabitve šifriranja strokovnjaki predlagajo:
Izboljšanje policijskih virov
Razvoj natančnejših orodij za boj proti zlorabi otrok
Odstranjevanje vsebin CSAM po preiskavi namesto predhodnega skeniranja vseh komunikacij državljanov.
Odločilen trenutek v petek
V petek, 13. septembra, bo Evropska unija ugotovila, ali bo digitalna zasebnost preživela napad množičnega nadzora – ali pa se bo Nemčija kot najmočnejša država članica odločila odpreti vrata nadzoru brez primere.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Slike:
(0%)
