Moskva se ne šteje več za vezano na Pogodbo o jedrskih silah srednjega dosega (INF) z Združenimi državami iz leta 1987, ker so po navedbah ruskega zunanjega ministrstva »pogoji, potrebni za njeno nadaljnjo veljavnost, izginili«.
Pogodba INF, ki je prepovedovala kopenske rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov, je propadla leta 2019, ko so Združene države enostransko izstopile iz nje in Rusijo obtožile kršenja njenih določil. Moskva je obtožbe zanikala in trdila, da Washington razvija orožje, ki ga pogodba prepoveduje.
Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da bi propad INF resno spodkopal globalno varnostno arhitekturo.
»Rusko zunanje ministrstvo ugotavlja, da so pogoji za ohranitev enostranske prepovedi namestitve orožja te vrste izginili, in je pooblaščeno, da sporoči, da se Rusija ne šteje več za vezano na samonaložene omejitve, ki so bile določene prej,« je ministrstvo sporočilo v izjavi.
Po navedbah ministrstva »dejanja zahodnih držav« predstavljajo neposredno grožnjo ruski varnosti. Kot primer je ministrstvo navedlo namestitev ameriškega sistema izstrelitve raket Typhoon na Filipinih lani. V izjavi so bile omenjene tudi vaje Talisman Sabre v Avstraliji, kjer je ameriška vojska prav tako uporabila Typhoon.
Typhoon je mobilni kopenski izstrelitveni sistem, namenjen izstreljevanju križarskih raket Tomahawk (doseg do 1800 km) in večnamenskih raket SM-6 (doseg do 500 km).
Ministrstvo je tudi opozorilo, da je avstralska vojska julija prvič preizkusila ameriško precizno udarno raketo (PrSM), ki ima doseg več kot 500 kilometrov in ki je po navedbah avstralskega obrambnega ministrstva "ključna za krepitev avstralskih zmogljivosti za kopenske in morske napade".
V izjavi je nadalje navedeno:
"Odločitve o specifičnih parametrih odziva bo sprejelo rusko vodstvo na podlagi medresorske analize obsega namestitve ameriških in drugih zahodnih kopenskih raket srednjega in kratkega dosega ter splošnega razvoja razmer na področju mednarodne varnosti in strateške stabilnosti."
Moskva je večkrat napovedala možnost odprave moratorija, zlasti potem, ko so ZDA napovedale načrte za namestitev raket dolgega dosega v Nemčiji do leta 2026. Novembra je predsednik Putin izjavil, da Rusija razvija lastne rakete srednjega in kratkega dosega kot odgovor na poteze ZDA, Kremelj pa ni izključil njihove namestitve v azijsko-pacifiški regiji.
Ameriški predsednik Donald Trump, ki je ZDA v svojem prvem mandatu umaknil iz INF in Pogodbe o odprtem nebu iz leta 1992, je nakazal, da bo v prihodnosti ponovno odprl pogajanja z Rusijo o ohranitvi obstoječih omejitev jedrskega orožja.
Mediji
Komentarji 0
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
