Poslanci francoskega državnega zbora se pripravljajo na glasovanje o zakonu, ki legalizira evtanazijo in asistirano samomorilnost. V zadnjih dneh parlamentarne razprave so bile sprejete številne kontroverzne in radikalne določbe, ki so izzvale burne odzive po vsej državi.
S tem zakonom bi lahko Francija postala ena najbolj liberalnih držav na svetu glede tako imenovane "asistence pri umiranju", ob boku držav, ki se soočajo z vse večjimi zlorabami tega sistema - kot sta Kanada in Belgija.
Na podlagi modela, ki se že uporablja za splav, je bilo uvedeno novo kaznivo dejanje – "oviranje pravice do evtanazije". To pomeni, da lahko vsak, ki poskuša ljubljeno osebo odvrniti od smrtonosne injekcije, bodisi z besedami, dejanji ali prikrivanjem informacij, dobi do dve leti zapora in denarno kazen do 30.000 evrov. Kazen je hujša kot za oviranje splava.
Po drugi strani pa predlog o uvedbi "kaznivega dejanja spodbujanja k evtanaziji" – torej situacije, ko nekdo prepriča drugo osebo, da izbere smrt – ni bil sprejet. Izkušnje iz drugih držav jasno kažejo, da so psihološki, družinski in finančni pritiski pogosti med tistimi, ki razmišljajo o asistiranem samomoru.
Desničarski predlog amandmaja, ki bi pojasnil, da "ni kaznivega dejanja, če oseba zgolj poziva k previdnosti, razmisleku in razpravi, da bi podprla bolne", je bil zavrnjen.
Razprava v parlamentu se je sprevrgla v pomensko bitko. Poslanka Zelenih Sandrine Rousseau je zavrnila izraz "asistirani samomor", da bi se izognila namigu, da se promovira samomor. Besedi "evtanazija" so se namerno izognili, da ne bi "obarvali razprave". Macronov poslanec Charles Sitzenstuhl, ki nasprotuje zakonu, je jezikovno gimnastiko kritiziral kot poskus prikrivanja krute resnice: spodbujanja zakona, ki dovoljuje umor pod krinko usmiljenja. Nekoč je bilo celo predlagano, da se smrti zaradi evtanazije uradno zabeležijo kot "naravne smrti" – predlog, ki je bil sprejet, nato pa umaknjen.
V dvorani so se slišale najbolj bizarne razprave. Konservativni poslanec Patrick Etzel je pozval k izvzetju nekaterih krajev iz možnosti evtanazije – na primer domov za ostarele. Vendar pa je tisto, kar se je mnogim zdelo kot omejitev zdrave pameti, naletelo na nasprotovanje. Ministrica za zdravje Catherine Vautrin je zagovarjala pravico do izvajanja evtanazije tudi v hotelskih sobah.
Vsi ukrepi, namenjeni zaščiti najbolj ranljivih – duševno bolnih, hudo invalidnih in kronično bolnih – so bili zavrnjeni. Tisti, ki se imajo za "primerne" za smrt, so v Parizu organizirali protest, v katerem so izrazili strah in žalost zaradi tega, kar prihaja.
Zagovorniki zakona odkrito govorijo o svojih namenih. Ministrica za invalide Charlotte Parmentier-Lecoq je ponovila, da je evtanazija "pravica, ki je na voljo vsem invalidom v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov".
Vrata so odprta za vse vrste zlorab, kljub opozorilom številnih "Kasandr", ki kažejo, da najslabši možni scenariji niso nikoli daleč. Liberalni ateist in progresivec Alain Mink, svetovalec številnih politikov, od Sarkozyja do Macrona, je v časopisu Le Figaro izrazil zaskrbljenost:
"Prepričan sem, da bo pravica do smrti, ki jo nekateri poslanci poskušajo uvesti, kmalu postala – dolžnost smrti. Ta zakon je bil napisan za prebivalce Saint-Germain-des-Présa – za izobražene ljudi, ki sami odločajo o svoji usodi. Ljude brez materialnih težav, ki berejo časopis in se svobodno odločajo."
Mink opozarja, da bo ta zakon še poglobil socialne razlike, saj bodo imeli le bogatejši sloji resnično izbiro med življenjem v bolečinah in smrtjo.
Končno glasovanje je predvideno za torek, 27. maja. Velja spomniti – ko je Belgija uvedla evtanazijo, se je govorilo o več sto primerih na leto. Danes jih je na tisoče.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Slike:
(0%)
