23. aprila 2025 je novela Zakona o socialnem varstvu (ZSV-L) stopila v fazo javne obravnave. Po izteku 30-dnevnega roka bo sledil parlamentarni postopek. Minister izraža pričakovanje, da bo dopolnjeni zakon, s podporo poslank in poslancev, sprejet še pred poletjem.

Toda zadaj se skriva nekaj temnega, nekaj nevidnega – in zelo nevarnega!

Če bo ta zakon sprejet, pomeni to resno grožnjo temeljnim pravicam državljanov. Lahko se poslovimo od stanovanja, hiše, osebne suverenosti. Ko se 2. člen Ustave RS – ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država – zakonsko preobrazi v svojo izpraznjeno, perverzno podobo, kjer se pojmi "socialna" in "pravna" zamenjajo vlog, dobimo državo, v kateri zakon prevlada nad pravom in kjer se človekove pravice podrejajo socialni logiki, ki služi sistemu, ne posamezniku.

To je skrb vzbujajoča smer. Govorimo o procesu, kjer se zasebno institucionalizira in institucionalno privatizira. Cilj je jasen: "Imeli boste nič – in boste srečni." Ta distopična vizija postaja realnost, če ne ukrepamo zdaj. Zato preberite nadaljevanje, ki je izjemno pozorno in se vprašajte – ali boste pasivno čakali, da vas država postopoma razlastnini, psihološko označi in birokratsko nadvlada, ali boste zaščitili sebe, svojo družino in svojo prihodnost?

Uradni namen zakona in prikrite posledice so v tem, da se predlog ZSV-L navzven predstavlja kot korak naprej – uvaja storitev “podpora v skupnosti”, s ciljem omogočiti ljudem neodvisno življenje zunaj institucij. Zveni obetavno, a podrobna analiza celotne sistemske ureditve razkriva prikrite mehanizme, ki dejansko vodijo v ponovno institucionalizacijo in posege v temeljne pravice. Problem ni v posameznih členih, temveč v njihovi medsebojni povezanosti. Skupaj ustvarjajo sistem, ki pod pretvezo pomoči posamezniku uvaja nadzor, birokratizacijo in omejevanje zasebne svobode ter razpolaganja z lastnim premoženjem.

Institucionalna logika v zasebnem življenju

Z uporabo členov 92., 92.a, 92.b, 92.c in 92.d ZSV se za storitev “podpora v skupnosti” uvajajo postopki, značilni za sprejem, premestitev in odpust iz institucionalnega varstva. Ti postopki, čeprav formalno poenostavljeni, prinašajo v domove ljudi logiko nadzora, odvisnosti in hierarhičnega odločanja.

Tako pride do institucionalizacije zasebnosti – najbolj intimni prostori posameznika postanejo predmet upravnih odločitev, podobno kot v domovih za starejše ali posebnih zavodih.

Centralizacija odločanja in filter upravnega postopka. CSD (Center za socialno delo) postane glavni "vratar" dostopa do storitev. Odločanje poteka po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kar pomeni standardizirane, toge postopke, ki ne upoštevajo individualnih okoliščin.

To vodi v sistematizacijo zasebnosti, kjer se različne življenjske situacije ljudi stlači v birokratske obrazce. Posameznik izgublja odločanje o lastni usodi in postane predmet upravne presoje. Financiranje, premoženje in nevarna preobrazba. Po predlogu ZSV-L (skupaj z ZSV in podzakonskimi akti) mora uporabnik sam kriti stroške bivanja (najem, hrana), medtem ko država krije zgolj strošek storitve pomoči. Ob tem se lahko uporabniku omeji razpolaganje z lastnim premoženjem, podobno kot pri institucionalni oskrbi.

Gre za institucionalno privatizacijo – država prenese finančno breme na posameznika, hkrati pa ohranja pravico nadzora nad njegovim premoženjem. To je lahko prikrit odvzem lastnine ali vsaj odvzem suverenosti razpolaganja.

Dom postane pol-institucija. Praktično ni več dom, temveč dom, ki postane kot državni sedež za izžemanje posameznika in hkrati prostor za počasen in neviden prevzem neprimičnine. Ja, kar pri vas doma. Saj to je konec koncev najmanj sumljivo ...

Stanovanjske skupine, ki so bile v preteklosti del institucionalnega varstva, se zdaj predstavljajo kot del skupnostne podpore. Toda določbe okoli 54.c člena ZSV nakazujejo, da se institucionalna struktura prenese v zasebno okolje.

Namesto doma dobimo pol-institucijo – kraj, kjer ni več popolne zasebnosti, neodvisnosti in odločanja brez nadzora.

Posledice so hude, zaj se zakon postavlja nad pravo in birokracija nad svobodo.

Kritično gledano ZSV-L:

- Institucionalizira zasebno življenje, saj postopke iz zavodov seli v domove.
- Privatizira breme stroškov, medtem ko država ohranja nadzor nad vašim premoženjem.
- Postavlja socialno logiko nad pravne norme, s čimer posega v svobodo, dostojanstvo in lastnino.

To ni le zakonodajni predlog. To je tiha pravna revolucija.

Ne gre le za zakon, gre za vas!

Spoštovani državljani, to ni več stvar zakonodajnega postopka. To je vprašanje obstoja vas kot svobodnega človeka. Če bo zakon sprejet, boste morda že čez nekaj let statist v lastnem domu – z omejenimi pravicami, brez popolnega nadzora nad svojim premoženjem, in morda celo z oznako “oseba s posebnimi potrebami”, dodeljeno brez vaše privolitve.

Ob vsem tem se spomnimo: država je postala požrešna – skrita pod plaščem dobrega, a z ostrimi zobmi centralizacije, birokratizacije in prikrite razlastitve.

Obstoječi zakon: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6175
Prelog Zakona o spremembah ZSV-L: https://tinyurl.com/2vp66sk3

Mihael Bellis