Nizozemsko kmetijsko gibanje Agractie je svoje privržence pozvalo k novim protestom. Erik Luiten, eden od voditeljev gibanja, je v videosporočilu dejal, da bi tovrstne akcije lahko vključe organiziranje prometnih zastojev. Kmečko gibanje množično podpirajo državljani.
Agractie želi, da se vladna politika o dušiku umakne. Vlada želi prisiliti kmetijstvo, da prepolovi svoje emisije dušika do leta 2030. To bi pomenilo, da bi morali številni kmetje prenehati delati.
"Zdaj gre zares," je dejal Luiten. "Moramo vztrajati in ostati na poti."
Vlada še vedno trdi, da bi se narava takoj izboljšala, če ne bi presegli neke kritične vrednosti. "Za to ni znanstvenih dokazov," je v studiu nizozemske televizijske postaje Ongehoord poudaril vodja Agactiona Bart Kemp.
"Ljudje želijo, da kmetje očistijo okolje, in to ne bo brez cene," je dejal Kemp. "Kmete ta krivica še vedno motivira, da nekaj naredijo."
DRUGAČEN DNEVNI RED Dejstvo, da je poudarek le na teh razlastitvenih načrtih, je potrdilo, k čemur opozicija poziva že od leta 2019: da je celotna politika usmerjena v odvzem zemlje kmetom, da lahko gradijo hiše, da lahko spodbujajo celotno podnebno agendo , in to je moteče, je dejal poslanec Gideon van Meijeren (FVD).
"Gre za zaslužek zemlje, za drug program od predlaganega," je pojasnil Van Meijeren.
PRIMER ŠRILANKE Šrilanka je izginila z naslovnic svetovne politike. Do nedavnega so krožila poročila o nemirih, podobnih državljanski vojni, in izrednih energetskih razmerah. Bencin in elektrika sta bila omejena.
Za molk medijev obstaja dober razlog: katastrofa, ki je izbruhnila v tem turističnem raju, je povsem domače narave. In neverjetno spominja na »zelene« recepte, ki grozijo z zadušitvijo gospodarstva na Nizozemskem.
Julija je po mesecih nemirov šrilanški predsednik Gotabaya Rajapaksa zapustil državo in svojo državo prepustil gospodarski krizi in pomanjkanju hrane. Pred dvema letoma in pol je hodil naokoli in hvalil svojo vlado za boj proti umetnim gnojilom. Šrilanka je želela svoje kmetijstvo popolnoma preusmeriti na ekološko kmetijstvo in je zato prepovedala uvoz konvencionalnih gnojil in goriva.
Usoden rezultat: v samo enem letu je Šrilanka iz izvoznice riža postala uvoznica. Organski poskus je v revščino pahnil pol milijona ljudi, cene pa so poskočile za več kot 50 odstotkov.
UNEP JE ODGOVOREN ZA FISKAL Okoljski program Združenih narodov (UNEP) je odgovoren za fiasko. Sebe opisuje kot "globalno avtoriteto, ki določa okoljsko agendo (...) in deluje kot avtoritativni zagovornik globalnega okolja". UNEP poskuša vlade po vsem svetu odvrniti od uporabe gnojil za povečanje proizvodnje hrane.
Leta 2019 je vršilec dolžnosti direktorja UNEP kot razlog navedel "dolgotrajno človeško motnjo dušikovega ravnovesja na Zemlji" – popolnoma enak argument, s katerim se trenutno soočajo nizozemski kmetje. Oktobra 2019 je UNEP organiziral srečanje v Colombu in objavil »načrt«, da bi spodbudil druge države, da prepolovijo onesnaževanje z dušikom.
LAŽNA ZNANOST ZA PREPOVED DUŠIKA Srečanje je vzbudilo zanimanje svetovnih medijev. Mesec dni kasneje so državljani izvolili predsednika proti gnojenju Gotabaya Rajapaksa, ki je trdil, da ima znanstvene dokaze, da sintetična gnojila povzročajo bolezni ledvic. Rajapaksa je njegovim besedam sledil z dejanji: aprila 2021 je prepovedal uvoz gnojil.
Rezultat: 85 odstotkov kmetov na Šrilanki je utrpelo hude izgube pridelka. Proizvodnja riža je padla za 20 odstotkov, cene so narasle za več kot 50 odstotkov, država pa je morala uvoziti žita v vrednosti 450 milijonov dolarjev. V Rajanganaya, kjer imajo kmetje v povprečju samo en hektar zemlje, so družine poročale, da požanjejo polovico svojega običajnega pridelka.
Najbolj prizadeta je bila proizvodnja čaja, do danes glavni vir dohodka v državi. Prinesel je 1,3 milijarde dolarjev izvoza letno in pokril 71 odstotkov uvoza hrane v državo do leta 2021. Po prepovedi gnojil se je proizvodnja čaja zmanjšala za 18 odstotkov in dosegla 23-letno dno. Vladna uničujoča prepoved gnojil je uničila sposobnost Šrilanke, da plača hrano in gorivo ter servisira svoj zunanji dolg.
Šrilanka in njena "zelena" agenda sta pravočasno opozorilo drugim državam - in odličen primer izvajanja "zelenih" politik s precejšnjo medijsko pokritostjo, ki je imela majhen učinek in povzročila veliko trpljenja.
Strokovnjaki, kot je predsednik Fundacije za ekonomsko izobraževanje (FEE), Žilvinas Šilėnas, se zdaj strinjajo, da bo prepoved umetnih gnojil neizogibno povzročila manj hrane. Ampak: »Gre za to, da se učinki teh ukrepov v bogatih državah vidijo šele kasneje. Tragično je, da so v revnih državah, kot je Šrilanka, učinki slabe politike skoraj takoj vidni.«
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Slike:
(0%)
