Želodec mi se obrača od nekaterih ljudi...zato se v širokem loku izogibam in še bolj se bom od tistih, ki "na papirju in ekranu izražajo svoje mnenje" v realnosti so...iz čiste vljudnosti se bom še enkrat vzdržala primerne besede.

Ob sami pomisli, kakšen svet puščamo svojim otrokom, se mi lasje dvignejo...ježi mi se celo telo.

Ampak...kot kaže moraš biti tiho, otroci nič ne smejo izvedeti, dokler se sami ne znajdejo v raljah krutega sistema, v krempljih krvoločnih manipulatorjev...takrat pa... jebiga...takrat ne bodo menda več otroci...naj se sami znajdejo...tudi mi smo se morali, takšna je nažalost miselnost današnje civilizacije.

Kdo si, čigav si, iz kje si, s kom si, kaj imaš?

Vprašanja, na katera smo zdavnaj pozabili odgovore...v resnici ljudem niso pomembna...ker pomembno je, da si tiho, da si zapakiran, da držiš jezik za zobmi, da si navidezno fin in kulturen, da imaš lepo glavo in našponano telo...kaj je v tej glavi in našponanem telesu...to je itak totalno nepomembno.

Ko jebe depresijo in anksioznost, ko jebe samomorilska nagnjenja, ko jebe suicidne misli, ko jebe semena raka, parkinsona in ostale diagnoze.

Ti samo bodi in, imej dober pameten telefon...bolj bo pameten telefon, bolj boš ti praznoglav.

Družba in sistem potrebuje bolane in praznoglave, obremenjene in napsihirane, take s suicidnimi mislimi.

Že naše stare mame so spraše..."kdo pa je"?

Družba, lepo nedeljo vam želim.

(Ema Bašagić)