Paul Taylor 1930-2018 / V 89. letu starosti je v sredo New Yorku umrl Paul Taylor, eden od velikanov ameriškega sodobnega plesa, ki je v 50. letih v sodobni ples vnesel nov radikalni pristop. Ustvaril je most med modernimi pristopi v slogu Marthe Graham in Isadore Duncan ter eksperimentalnim sodobnim plesom. ...
Paul Taylor 1930-2018 V 89. letu starosti je v sredo New Yorku umrl Paul Taylor, eden od velikanov ameriškega sodobnega plesa, ki je v 50. letih v sodobni ples vnesel nov radikalni pristop. Ustvaril je most med modernimi pristopi v slogu Marthe Graham in Isadore Duncan ter eksperimentalnim sodobnim plesom.
Po smrti Marthe Graham, Mercea Cunninghama in Pine Bausch je Taylor eden zadnjih preminulih velikanov sodobnega plesa.
Sodeloval je z Johnom Cageem
Veljal je za zabavnega gospoda s posebnim žarom v očeh, pri predstavah pa sodeloval s številnimi uveljavljenimi umetniki, tudi avantgardnimi. Med njimi so bili likovnika Robert Rauschenberg in Alex Katz ter glasbenik John Cage.
Plesati je začel na univerzi
Rojen je bil 29. julija 1930 v Pittsburghu. S plesom se je seznanil šele na univerzi, ko je prebiral knjige iz tamkajšnje knjižnice. Nato se je vpisal na priznano newyorško šolo za uprizoritvene umetnosti Juilliard. Leta 1954 je ustanovil manjšo skupino plesalcev, v kateri je tudi nastopal, 20 let pozneje pa se je začel intenzivno posvečati koreografiji.
V plesni skupini Paula Taylorja so zapisali, da je svoje koreografije prepojil z radostno, poetično živahnostjo. V sodobni ples je vnesel izjemno tehnično znanje in poudarjeno fizičnost, pogosto v prepletu z vedrimi gibi in glasbo ter pisanimi kostumi.
Na odru nekaj minut nepremičen
Kot posebej provokativen je obveljal plesni večer sedmih koreografij iz leta 1957, v sklopu katerega je Taylor s partnerko nekaj minut stal nepremično na odru, njun izraz pred zastrtjem zastora pa je bil "miren v razburljivem smislu". Večina ljudi je ob tem zapustila dvorano, koreografinja Martha Graham pa je Taylorja razglasila za "porednega dečka". Kritik časnika Dance Observer si je ob njegovi gesti na odru omislil tudi svojevrstno kritiko brez besed.
Mednarodno prepoznavnost je Taylor pridobil s koreografijami, kakršni sta bili Aureole (1962) in Scudorama (1963). Njegov drzni duh je v zgodnjih 60. letih preteklega stoletja utrl pot številnim velikanom postmodernega plesa, kot so Trisha Brown, Steve Paxton in Yvonne Rainer.
Lincolnov center - drugi dom
V karieri je ustvaril več kot 140 koreografij – za svojo plesno skupino, za manjšo zasedbo, poimenovano Taylor 2, ter za številne druge plesne skupine po svetu. Z letom 2014 so pri Plesni skupini Paula Taylorja newyorški Lincolnov center razglasili za svoj drugi dom, ker so tam gostovali tri tedne na leto, kar je izjemna čast za sodobnoplesno skupino.
Prav Taylorjeva plesna skupina je bila tudi eden prvih tovrstnih ameriških ansamblov, ki so se podali na svetovno turnejo. Michael Novak, umetniški vodja Plesne skupine Paul Taylor, je ob smrti velikega koreografa dejal, da je globoko užalostila tako tiste, ki so z njim sodelovali, kot tudi vse ljudi po svetu, ki se jih je dotaknila njegova edinstvena umetnost. "Zahvaljujemo se za vso ljubezen in podporo ob tem, ko stopamo na pot nadaljevanja njegove dediščine z neizmerno zvestobo in predanostjo," je povedal Novak, ki ga je sam Taylor na začetku leta imenoval za svojega naslednika. ...
