Harry Harrison 1925-2012 / V 87. letu je umrl Harry Harrison, avtor znanstveno-fantastičnih romanov s premišljenim namenom in subverzivno bistrostjo, najširše poznan po romanu, ki je navdihnil film Zeleno sonce. ...
Harry Harrison 1925-2012 V 87. letu je umrl Harry Harrison, avtor znanstveno-fantastičnih romanov s premišljenim namenom in subverzivno bistrostjo, najširše poznan po romanu, ki je navdihnil film Zeleno sonce.
Hollywoodski film Zeleno sonce (Soylent Green) iz leta 1973 v režiji Richarda Fleischerja je osnovan po Harrisonovem romanu Maker Room! Make Room!, ki je nastal sedem let pred tem, temeljito raziskovalni zgodbi iz časa, ko je bila prenaseljenost izredno popularna tema v znanstveno-fantastičnih zgodbah, Harrison pa je za razliko od preostalih zgodb, ki so se ukvarjali s to temo, dogajanje postavil v bližnjo prihodnost – leto 2000 – leto, ki bi ga mnogi takrat živeči ali vsaj neposredni potomci še doživeli.
Distopija bližnje prihodnosti
Ena bolj vplivnih distopij prihodnosti pripoveduje o prenaseljenem svetu, v katerem zmanjkuje prehrane, okoljske katastrofe pa se vrstijo. Medtem ko se film osredotoča na akcijsko zgodbo, ki v tem stanju kot rešitev ponuja domnevni sojin ali lečin substitut (njegova resnica je strogo varovana državna skrivnost), pa Harrisonov roman slika predvsem grozo megalopolisa prihodnosti – mesta New York, v katerem se 35 milijonov ljudi gnete v izjemni vročini, zapitje pa jim je ostala le še umazana r voda.
Njegova najbolj popularna dela so polna parodij, ki se hitro zvrstijo ena za drugo, pa tudi rekonstrukcij tradicionalnih pustolovščin iz vesoljskih operet (znanstveno-fantastičnega podžanra, kamor prištevamo tudi znameniti Adamsov Štoparski vodnik po galaksiji). Za podobo politično konzervativnega pisuna je Harrison razkrival liberalno zavest in ostro pozornost za pomanjkanje literarnih vrednot v znanstveno-fantastičnih zgodbah, ki jih je tudi parodiral. Njegova serija Deathworld, knjige iz serije Stainless Steel Rat in knjige o junaku Billu, galaktičnem heroju predstavljajo zanimive paradokse in za nepretenciozno akcijsko zgodbo z močnim humornim nabojem razkrivajo satiričen, subverziven, proti-vojni, proti-avtoritativni in proti-nasilni odnos.
Alterantivno viktorijansko zgodovino z fantastično tehnologiji je Harrison pisal še preden je steampunk veljal za podžanr znanstvene fantastike.
Pacifistično občutje pridobil v vojski
Rojen je bil v mestu Stamford v ZDA kot edinec Henryja Dempseya in Rie Kirjassoff. Po njegovem rojstvu je oče priimek spremenil v Harrison, Harry pa je šele pri svojih 30-ih, ko je zaprosil za potni list, ugotovil, da sam še vedno nosi priimek Dempsey. Priimek je takrat spremenil še sam, ime Hank Dempsey pa je tudi kasneje občasno uporabljal kot psevdonim.
Ob vpoklicu v ameriško vojsko je delal kot vojaški policist, strelec, strelni inštruktor in specialist za prototipe računalniško vodenih iskalnikov bomb, a se je med opravljanjem poklica tako dolgočasil, da se je med delom učil esperanta. To obdobje njegovega življenja je kasneje uporabil za podlago romana, vojaška izkušnja pa ga je tudi napolnila z sovraštvom do vojske, ki ga zaznamo v številnih njegovih delih.
Od nomadskega življenja do vzpostavljanja osnovnih struktur znanstveno-fantastičnih zgodb
Po zapustitvi vojske je študiral umetnost v New Yorku in konec 40-ih je vodil majhen studio, specializiran za prodajo ilustracij, stripov in znanstveno-fantastičnih revij, kasneje pa je začel tudi urejati revije. Nase je dolgo časa gledal kot na komercialnega umetnika in ne pisatelja.
Znanstveno-fantastične zgodbe, ki jih je objavljal v revijah, je začel pisati šele ko se je stripovsko tržišče skrčilo, do večjega zaslužka pa je prišel šele z prvim romanom, Deathworld. Po tem uspehu je z družino začel nekakšno nomadsko življenje - v zastaranem avtodomu so se odpravili v Mehiko, kjer so preživeli eno leto, nato v Veliko Britanijo, v Italijo, na Dansko, kjer so ostali kar sedem let, nazaj v ZDA, ponovno v Veliko Britanijo in nato na Irsko, kjer je na podlagi državne podpore za pisatelje užival ugodne pogoje za delo. Z britanskim pisateljem Brianom Aldissom sta izdala prvi strokovni časopis znanstveno-fantastične kritike, uredila sta številne antologije kratkih zgodb, ustanovila so organizacijo za spodbudo in podporo pisanju neangleške znanstveno-fantastične literature in Harrisonove nagrade. Po ženini smrti leta 2002 se je Harrison preselil v Britanijo. ...
