Helen Gurley Brown 1922-2012 / Umrla je dolgoletna urednica revije Cosmopolitan Helen Gurley Brown, ki je med drugim v začetku 60. let razburila s knjigo Seks in samsko dekle. ...
Helen Gurley Brown 1922-2012 Umrla je dolgoletna urednica revije Cosmopolitan Helen Gurley Brown, ki je med drugim v začetku 60. let razburila s knjigo Seks in samsko dekle.
Brownova, ki je umrla v bolnišnici v New Yorku, stara 90 let, je več kot 30 let delovala kot glavna urednica ameriške izdaje Cosmopolitana. Tudi po upokojitvi leta 1997 se svojemu delu ni mogla povsem odpovedati in je skoraj vsak dan prihajala v svojo pisarno v založniški družbi Hearst, piše STA. Do svoje smrti je bila odgovorna za nadzor nad 59 tujimi izdajami revije.
Direktor založbe Hearst Frank Bennack je ob njeni smrti poudaril, da je bila ikona. "Njen recept za iskrene in neolepšane nasvete glede kariere, lepote in ljubezni je spremenil svet revialnega tiska. Zelo jo bomo pogrešali," je med drugim dejal Bennack.
Njena pot k slavi se je začela leta 1962, ko je pri svojih 40. letih izdala knjigo Seks in samsko dekle (Sex and the Single Girl), delo, ki je ženske spodbujalo k finančni neodvisnosti in odkrito govorilo o spolnosti pred poroko. K pisanju knjige jo je sicer spodbudil njen mož, David Brown, ki ji je svetoval, naj piše o tem, kako ženske doživljajo krajše ljubezenske zveze in kako naj ravnajo, da bodo pri tem čim bolj neodvisne.
Seks da, kontracepcija pa ne
Delu je bilo najprej naslov Seks za samsko dekle, vendar so ji v založbi (ko je po dveh letih številčnih zavrnitev le našla eno, ki je bilo knjigo pripravljena izdati) svetovali, naj ga spremeni, češ da namiguje, da bi si morala vsa samska dekleta "privoščiti" spolnost. Iz knjige so izločili tudi poglavje o kontracepciji, v katerem je Brownova dekletom in ženskam svetovala, kako se zaščititi pred nezaželeno nosečnostjo. Ko je knjiga končno izšla, je takoj postala neverjetna uspešnica - samo v prvih treh tednih so prodali dva milijona izvodov, pozneje pa so jo prevedli v 35 jezikov.
Knjiga pomeni začetek t. i. seksualne revolucije, njena avtorica pa za eno najvplivnejših akterk drugega vala feminizma. Dve leti po izidu so po knjigi posneli tudi film z Natalie Wood v glavni vlogi. Ženska ima lahko vse: ljubezen, seks in denar
Tri leta po izdaji knjige je Gurley Brown prevzela položaj urednice Cosmopolitana in skozi revijo nadalja svoje delo - spodbujala je ženske k spolni in finančni neodvisnosti, jim dajala nasvete o vsem: od ličenja do krajev, kjer najti ustreznega moškega itd. V reviji je predstavljala ženske, ki bi mladim lahko predstavljale vzor s svojim delom, načeli in ravnanji. Ves čas je trdila, da ima ženska lahko vse - "ljubezen, seks in denar" - in tako zagovarjala celo ostrejša stališča nekaterih takrat najvidnejših feministk.
Modno ozaveščena, glamurozna dekleta, ki skrbijo za svoj videz in jim ždenje ob štedilniku ali vzgoja otrok nista življenjski prioriteti, so zaradi vloge, ki jo je imel Cosmopolitan pod vodstvom Brownove, imenovali tudi Cosmo Girls (Cosmo dekleta).
Prehod od družinske do ženske revije
Zanimivo je sicer, da je bil Cosmopolitan od ustanovitve (izhaja že od daljnega leta 1886) do prihoda Brownove predvsem družinska revija, a mu je že v 50. letih naklada ves čas padala. Ko je urejanje prevzela Brownova, je najprej spremenila ime (Novi Cosmopolitan) in že s tem napovedala novo obdobje revije. Pozneje je sicer spet pprevzela prejšnje ime.
Kljub številnim uspehom, ki jih je revija doživljala po njenem prihodu, pa se je Cosmo spopadal tudi z ostrimi kritikami, saj je urednica vedno znova premikala meje družbeno sprejemljivega (v tradicionalno puritanskih ZDA). Aprila 1972 je tako na naslovnici prvič objavila fotografijo skoraj golega moškega - pred fotografske objektive ji je uspelo zvabiti zvezdnika Burta Reynoldsa. Rezultat je bil seveda pričakovan: številna zgražanja in razprodani izvodi.
S štipendijami spodbujala mlade k inovativnosti
V vsaj svoji karier je Brownova spodbujala inovativnost v življenju in pri delu. Z možem Davidom (mimogrede, do njegove smrti pred dvema letoma sta bila poročena več kot 50 let) je med drugim ustanovila Brownov inštitut za medijske inovacije (Brown Institute for Media Innovation), ki deluje v okviru dveh univerz, Columbie in Stanforda, namenjen pa je predvsem študentom, ki jih zanima povezovanje novinarstva in novih vrst tehmnologije. ...
