1861 se je rodila slovenska slikarka Ivana Kobilca, ki jo poznamo po slikah, kot sta Kofetarica in Poletje.
Ivana se je risanja najprej učila pri Idi Künl v Ljubljani. Od leta 1881 do 1891 je svoje znanje izpopolnjevala v Münchnu, naslednjih sedem let pa še pri žanristu in portretistu Aloisu Erdteltu. Leta 1891 je na pobudo vzornika Fritza von Uhdeja poslala svoji sliki Poletje in Likarice v pariški Salon, kjer ji je Državno umetnostno združenje podelilo naziv associée.
Živela je tudi v Parizu, kjer se je krajši čas izpopolnjevala v zasebni šoli Henrija Gervexa, vmes pa je slikala v Barbizonu. Leta 1894 je obiskala Firence, nato pa zaradi ugodnih naročil živela v Sarajevu, kjer je bila tudi članica Sarajevskega slikarskega kluba. Leta 1903 je za prenovljeno dvorano magistrata v Ljubljani dokončala alegorično kompozicijo Slovenija se klanja Ljubljani, ki jo je Rihard Jakopič precej negativno ocenil. V letih od 1906 do 1914 je živela v Berlinu, nato pa v Ljubljani.
Ivana Kobilca je najpomembneješa slovenska slikarka. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazito meščanska umetnica. Pripadala je generaciji slovenskih realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v osemdesetih letih 19. stoletja.
Največkrat je slikala portrete in žanrske upodobitve iz kmečkega in meščanskega življenja. Od berlinskega obdobja dalje je temu pridružilo cvetlično tihožitje, ki je v zadnjih letih prevladalo. Tudi zaradi vse bolj razširjenih fotoaparatov je bilo naročil za portretiranje vse manj in so ji bila najljubša cvetlična tihožitja.
Koraka, ki vodi od tod v impresionizem, Ivana Kobilca ni storila. V zadnjem obdobju je njena umetniška moč začela pešati, z nekaj izjemami so slike iz tega časa puste in neosebne. V Ljubljano se je vrnila šele ob prvi svetovni vojni. Tu je potem med drugimi slikala tudi Otona Župančiča. Življenje slikarke se je izteklo 5. 12. 1926 v Ljubljani. ...
1861 se je rodila slovenska slikarka Ivana Kobilca, ki jo poznamo po slikah, kot sta Kofetarica in Poletje.
Ivana se je risanja najprej učila pri Idi Künl v Ljubljani. Od leta 1881 do 1891 je svoje znanje izpopolnja v Münchnu, naslednjih sedem let pa še pri žanristu in portretistu Aloisu Erdteltu. Leta 1891 je na pobudo vzornika Fritza von Uhdeja poslala svoji sliki Poletje in Likarice v pariški Salon, kjer ji je Državno umetnostno združenje podelilo naziv associée.
Živela je tudi v Parizu, kjer se je krajši čas izpopolnja v zasebni šoli Henrija Gervexa, vmes pa je slikala v Barbizonu. Leta 1894 je obiskala Firence, nato pa zaradi ugodnih naročil živela v Sarajevu, kjer je bila tudi članica Sarajevskega slikarskega kluba. Leta 1903 je za prenovljeno dvorano magistrata v Ljubljani dokončala alegorično kompozicijo Slovenija se klanja Ljubljani, ki jo je Rihard Jakopič precej negativno ocenil. V letih od 1906 do 1914 je živela v Berlinu, nato pa v Ljubljani.
Ivana Kobilca je najpomembneješa slovenska slikarka. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazito meščanska umetnica. Pripadala je generaciji slovenskih realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v osemdesetih letih 19. stoletja.
Največkrat je slikala portrete in žanrske upodobitve iz kmečkega in meščanskega življenja. Od berlinskega obdobja dalje je temu pridružilo cvetlično tihožitje, ki je v zadnjih letih prevladalo. Tudi zaradi vse bolj razširjenih fotoaparatov je bilo naročil za portretiranje vse manj in so ji bila najljubša cvetlična tihožitja.
Koraka, ki vodi od tod v impresionizem, Ivana Kobilca ni storila. V zadnjem obdobju je njena umetniška moč začela pešati, z nekaj izjemami so slike iz tega časa puste in neosebne. V Ljubljano se je vrnila šele ob prvi svetovni vojni. Tu je potem med drugimi slikala tudi Otona Župančiča. Življenje slikarke se je izteklo 5. 12. 1926 v Ljubljani. ...
