1913 se je rodil češko-slovenski filmski režiser František Čap. V zavest slovenskih filmskih gledalcev se je zasidral kot režiser Vesne, enega najbolj gledanih slovenskih filmov.
Njegova slovenska filmografija je sestavljena iz petih celovečercev in enega kratkega filma - Piran - biser slovenskega primorja. S tem filmom je Čap kot labodji spev svojega filmskega ustvarjanja v Sloveniji oziroma Jugoslaviji posnel kratek hommage mestu, ki je postalo njegov drugi dom in na njegovo željo tudi zadnje počivališče.
Čap je leta 1934 postal asistent režije in montažer. V letih 1939-1948 je na Češkem režiral 13 celovečernih filmov, leta 1946 vojno dramo Možje brez kril, ki je bila nagrajena v Cannesu. Leta 1949 se je izselil v Nemčijo, od leta 1952 pa je deloval v tedanji Jugoslaviji.
Po Vesni (1953) je Čap za slovenskega producenta (Triglav film) posnel še moralno izostreno enobejevsko pripoved o ideološko omahljivem zdravniku Trenutki odločitve (1955), komedijsko nadaljevanje Vesne na "starejšem nivoju" Ne čakaj na maj (1957), triler X-25 javlja (1960) in na koncu komedijo Naš avto (1962).
Prelom v zgodovini slovenskega filma
Čeprav je bil konec njegove kariere precej neugleden, je Čap poleg Franceta Štiglica dominanten lik slovenskega filma 50. let preteklega stoletja. Vesno je posnel ravno takrat, ko so partizanske epopeje po filmu Na svoji zemlji (1948) začele izgubljati sapo. Direktiva o heroiziranju zgodovine je seveda še obstala, toda Čap te paradigme ni le zmehčal, ampak jo je zasenčil z vzporedno paradigmo žanrsko lahkotnega, zabavnega, neideološkega, meščanskega, tudi komercialno uspešnega filma. ...
1913 se je rodil češko-slovenski filmski režiser František Čap. V zavest slovenskih filmskih gledalcev se je zasidral kot režiser Vesne, enega najbolj gledanih slovenskih filmov.
Njegova slovenska filmografija je sestavljena iz petih celovečercev in enega kratkega filma - Piran - biser slovenskega primorja. S tem filmom je Čap kot labodji spev svojega filmskega ustvarjanja v Sloveniji oziroma Jugoslaviji posnel kratek hommage mestu, ki je postalo njegov drugi dom in na njegovo željo tudi zadnje počivališče.
Čap je leta 1934 postal asistent režije in montažer. V letih 1939-1948 je na Češkem režiral 13 celovečernih filmov, leta 1946 vojno dramo Možje brez kril, ki je bila nagrajena v Cannesu. Leta 1949 se je izselil v Nemčijo, od leta 1952 pa je deloval v tedanji Jugoslaviji.
Po Vesni (1953) je Čap za slovenskega producenta (Triglav film) posnel še moralno izostreno enobejevsko pripoved o ideološko omahljivem zdravniku Trenutki odločitve (1955), komedijsko nadaljevanje Vesne na "starejšem nivoju" Ne čakaj na maj (1957), triler X-25 javlja (1960) in na koncu komedijo Naš avto (1962).
Prelom v zgodovini slovenskega filma
Čeprav je bil konec njegove kariere precej neugleden, je Čap poleg Franceta Štiglica dominanten lik slovenskega filma 50. let preteklega stoletja. Vesno je posnel ravno takrat, ko so partizanske epopeje po filmu Na svoji zemlji (1948) začele izgubljati sapo. Direktiva o heroiziranju zgodovine je seveda še obstala, toda Čap te paradigme ni le zmehčal, ampak jo je zasenčil z vzporedno paradigmo žanrsko lahkotnega, zabavnega, neideološkega, meščanskega, tudi komercialno uspešnega filma. ...
