1970 je ruski pisatelj Aleksander Isajevič Solženicin dobil Nobelovo nagrado za književnost.
Od leta 1974 do 1994 je pisatelj živel v pregnanstvu, dolgo časa v Združenih državah Amerike. Obsojen je bil na osem let kazenskega taborišča, od 1953 do 1956 je bil izgnan v Kazahstan, leto pozneje so ga rehabilitirali. Rodil se je leta 1918, umrl pa avgusta 2008.
Kot velikemu domoljubu je pisatelju trn v peti predvsem totalitarni režim, kateremu alternative pa ne vidi v zahodnem modelu demokracije in individualne svobode, pač pa favorizira dobrohotno avtoritativno vladavino, ki bi svoje korenine črpala iz bogate ruske tradicije in krščanskih vrednot. Po razglasitvi "glasnosti" (odprtost) v osemdesetih, se njegovo delo v domovini spet aktualizira in danes predstavlja enega vidnejših literatov svoje dežele. Solženicinova najpomembnejša dela so En dan v življenju Ivana Denisoviča, Prvi krog, Rakov oddelek, Avgust 1914, Arhipelag gulag in serija Rdeče kolo. ...
1970 je ruski pisatelj Aleksander Isajevič Solženicin dobil Nobelovo nagrado za književnost.
Od leta 1974 do 1994 je pisatelj živel v pregnanstvu, dolgo časa v Združenih državah Amerike. Obsojen je bil na osem let kazenskega taborišča, od 1953 do 1956 je bil izgnan v Kazahstan, leto pozneje so ga rehabilitirali. Rodil se je leta 1918, umrl pa avgusta 2008.
Kot velikemu domoljubu je pisatelju trn v peti predvsem totalitarni režim, kateremu alternative pa ne vidi v zahodnem modelu demokracije in individualne svobode, pač pa favorizira dobrohotno avtoritativno vladavino, ki bi svoje korenine črpala iz bogate ruske tradicije in krščanskih vrednot. Po razglasitvi "glasnosti" (odprtost) v osemdesetih, se njegovo delo v domovini spet aktualizira in danes predstavlja enega vidnejših literatov svoje dežele. Solženicinova najpomembnejša dela so En dan v življenju Ivana Denisoviča, Prvi krog, Rakov oddelek, Avgust 1914, Arhipelag gulag in serija Rdeče kolo. ...
