1988 so aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, s čimer se je začela tako imenovana afera JBTZ, ki je pospešila prizadevanja za demokratizacijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic v takratni socialistični Sloveniji ter pospešila pot do osamosvojitve.
31. maja 1988 sta slovenska služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti sočasno aretirali tedanjega novinarja Mladine Janeza Janšo in pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni pozneje je bil aretiran tudi takratni notranjepolitični urednik Mladine David Tasić, odgovornega urednika Mladine Francija Zavrla pa oblastem ni uspelo aretirati. 18. julija 1988 se je zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti začel proces proti četverici, senat vojaškega sodišča pa je vse štiri obsodil na zaporne kazni. Vsi so tudi odšli v zapor, a so bili že kmalu pogojno izpuščeni na prostost. Uradno pa so bili rehabilitirani leta 1995, ko je slovensko vrhovno sodišče proces proti četverici razveljavilo.
Afera JBTZ je predstavljala vrhunec napetosti med slovensko civilno družbo in takratno Jugoslovansko ljudsko armado, številne pa je presenetil tako silovit odziv civilne družbe. V znak protesta je bil namreč že na dan aretacije Janše ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je po aretacijah preostalih obtoženih 3. junija preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic - številni so mu nadeli tudi ime Bavčarjev odbor -, ki je organiziral množične proteste na Roški. Odbor je prerasel v najmočnejšo organizacijo civilne družbe v obdobju slovenske pomladi in je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij. ...
1988 so aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, s čimer se je začela tako imenovana afera JBTZ, ki je pospešila prizadevanja za demokratizacijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic v takratni socialistični Sloveniji ter pospešila pot do osamosvojitve.
31. maja 1988 sta slovenska služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti sočasno aretirali tedanjega novinarja Mladine Janeza Janšo in pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni pozneje je bil aretiran tudi takratni notranjepolitični urednik Mladine David Tasić, odgovornega urednika Mladine Francija Zavrla pa oblastem ni uspelo aretirati. 18. julija 1988 se je zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti začel proces proti četverici, senat vojaškega sodišča pa je vse štiri obsodil na zaporne kazni. Vsi so tudi odšli v zapor, a so bili že kmalu pogojno izpuščeni na prostost. Uradno pa so bili rehabilitirani leta 1995, ko je slovensko vrhovno sodišče proces proti četverici razveljavilo.
Afera JBTZ je predstavljala vrhunec napetosti med slovensko civilno družbo in takratno Jugoslovansko ljudsko armado, številne pa je presenetil tako silovit odziv civilne družbe. V znak protesta je bil namreč že na dan aretacije Janše ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je po aretacijah preostalih obtoženih 3. junija preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic - številni so mu nadeli tudi ime Bavčarjev odbor -, ki je organiziral množične proteste na Roški. Odbor je prerasel v najmočnejšo organizacijo civilne družbe v obdobju slovenske pomladi in je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij. ...
