1889 se je rodil švicarski kemik, ki je najbolj znan po svojem delu na področju raziskav vitaminov, Paul Karrer.
Leta 1937 je skupaj z Walterjem Normanom Haworthom prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Karrer se je rodil v Moskvi, njegovi starši so bili Paul Karrer in Julie Lerch, ki sta bila švicarska državljana.
Leta 1892 se je družina vrnila v domovino, Paul pa se je šolal na Wildeggu in jezikovni šoli v Lenzburgu, kjer je tudi maturiral leta 1908. Na univerzi v Zürichu je pod mentorstvom Alfreda Wernerja študiral kemijo in doktoriral.
Profesor Karrer
Po doktoratu je več let preživel kot asistent na kemijskem inštitutu. Nato se je skupaj s Paulom Ehrlichom zaposlil na Georg Speyer Hausu v Frankfurtu na Majni. Leta 1919 je postal profesor kemije in direktor na kemijskem inštitutu.
Njegove raziskave so bile osredotočene na kompleksne železove zmesi. Njegovo najpomembnejše delo pa je bilo posvečeno raziskavam rastlinske pigmentacije, posebno rumenim karotenoidom.
Čudoviti svet vitaminov
Dokazal je, da se kemijska struktura teh snovi v telesu spremeni v vitamin A. Pravilno je tudi zapisal formulo za betakaroten, predhodnika vitamina A.
To je bilo tudi prvič, da je kdor koli zapisal formulo kakšnega vitamina ali provitamina. Kasneje je ugotovil še strukturo vitamina C, svoje raziskave pa je razširil tudi na vitamin B2 in E.
Kemija rumenil
Njegov najpomembnejši doprinos h kemiji rumenil je identifikcija laktoflavina kot dela kompleksa in ne vitamina V2, kot so sprva menili.
Karrer je objavil več znanstvenih razprav in prejel več pomembnih nagrad. Bil je poročen, v zakonu pa sta se mu rodila dva sinova. Umrl je 18. junija 1971. ...
1889 se je rodil švicarski kemik, ki je najbolj znan po svojem delu na področju raziskav vitaminov, Paul Karrer.
Leta 1937 je skupaj z Walterjem Normanom Haworthom prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Karrer se je rodil v Moskvi, njegovi starši so bili Paul Karrer in Julie Lerch, ki sta bila švicarska državljana.
Leta 1892 se je družina vrnila v domovino, Paul pa se je šolal na Wildeggu in jezikovni šoli v Lenzburgu, kjer je tudi maturiral leta 1908. Na univerzi v Zürichu je pod mentorstvom Alfreda Wernerja študiral kemijo in doktoriral.
Profesor Karrer
Po doktoratu je več let preživel kot asistent na kemijskem inštitutu. Nato se je skupaj s Paulom Ehrlichom zaposlil na Georg Speyer Hausu v Frankfurtu na Majni. Leta 1919 je postal profesor kemije in direktor na kemijskem inštitutu.
Njegove raziskave so bile osredotočene na kompleksne železove zmesi. Njegovo najpomembnejše delo pa je bilo posvečeno raziskavam rastlinske pigmentacije, posebno rumenim karotenoidom.
Čudoviti svet vitaminov
Dokazal je, da se kemijska struktura teh snovi v telesu spremeni v vitamin A. Pravilno je tudi zapisal formulo za betakaroten, predhodnika vitamina A.
To je bilo tudi prvič, da je kdor koli zapisal formulo kakšnega vitamina ali provitamina. Kasneje je ugotovil še strukturo vitamina C, svoje raziskave pa je razširil tudi na vitamin B2 in E.
Kemija rumenil
Njegov najpomembnejši doprinos h kemiji rumenil je identifikcija laktoflavina kot dela kompleksa in ne vitamina V2, kot so sprva menili.
Karrer je objavil več znanstvenih razprav in prejel več pomembnih nagrad. Bil je poročen, v zakonu pa sta se mu rodila dva sinova. Umrl je 18. junija 1971. ...
